https://www1.kkl.si/sl/zaigrajmo-in-zapojmo-po-domace-v-lendavi-2024/
https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

LOKALNO

V Pomurju 70 dogodkov, slavnostno odprtje v Beltincih

18.09.2023 ob 16:00  

To jesen bodo potekali 33. Dnevi evropske kulturne dediščine in 11. Tedni kulturne dediščine pod geslom Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici. Med 23. septembrom in 10. oktobrom se bo tako zvrstilo več kot štiristo dogodkov širom po Sloveniji in v zamejstvu, slavnostno odprtje pa bo 23. septembra v Beltincih. Obiskovalcem bo omogočeno spoznavanje dediščine, brezplačen obisk muzejev, galerij in morda manj znanih, pozabljenih ali za javnost zaprtih kulturnih spomenikov.

Spoznavanje znanj, spretnosti in veščin

"Letos smo se ob skupni evropski temi – nesnovna kulturna dediščina – posvetili spoznavanju znanj, spretnosti in veščin, ki so jih pri tem uporabljali.

Poudariti želimo, da redka in dragocena tradicionalna znanja, spretnosti, obrti in poklici izginjajo. Smo pred velikim izzivom, kako zagotoviti in omogočiti prenos znanja in veščin redkih nosilcev na mlajše generacije v tem prostoru in času.

Program dogodkov in dejavnosti sooblikujemo muzeji, galerije, knjižnice, arhivi, vrtci, osnovne in srednje šole ter gimnazije, območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter zavzeti posamezniki, ki delujejo v mladinskih klubih, turističnih organizacijah, zvezah kulturnih organizacij in nevladnih organizacijah – društvih. Najširšemu krogu obiskovalcev omogočamo spoznavanje dediščine, brezplačen obisk muzejev, galerij in morda manj znanih, pozabljenih ali za javnost zaprtih kulturnih spomenikov.

Predstavljeni so raznovrstni in ustvarjalni pristopi pri načrtovanju dogodkov, kako naj redka, dragocena znanja prenesemo na zanamce. Pogosta bodo medgeneracijska druženja in prenos izkušenj, veliko bo prikazov tradicionalnih znanj, tako rokodelskih kot kulinaričnih. Velik poudarek bo tudi na spoznavanju mojstrov in spretnosti, ki so tik pred pozabo. Obiskali bomo kulturne spomenike in spoznavali znanja, ki so potrebna za njihovo ohranitev. Prikazani bodo res številni poklici. Veliko je novih oblik sodelovanja, ki dajejo temu našemu skupnemu gibanju potrebno pestrost. Najbolj pa nas veseli izjemna zagnanost mladih in najmlajših, ki z navdušenjem brskajo po bogatem izročilu, ga preizkušajo in pokušajo ter dediščini dodajajo svež, neobremenjen pečat," pove Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

V Pomurju 70 dogodkov

Nataša Gorenc, koordinatorka Dnevov evropske kulturne dediščine na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, poudari, da so ti dnevi priložnost, da ljudje odkrivajo, kako pomembna vrednota je kulturna dediščina.

"Po 170 krajih po Sloveniji in zamejstvu se bo zvrstilo okrog 450 dogodkov, v pomurski regiji kar 70, kar nas po številu dogodkov na število prebivalcev že nekaj let uvršča v sam vrh v Evropi," pove in doda, da v projektu sodeluje okrog 500 organizacij, 25.000 otrok in mladih, 1500 mentorjev, prireditev pa letno privabi več kot 50.000 obiskovalcev. 

Slavnostno odprtje v Beltincih

"Počaščeni smo, da lahko letošnje odprtje dneve evropske kulturne dediščine gostimo v Beltincih," poudari župan Občine Beltinci Marko Virag in doda, da je v Beltincih kultura doma. "Tukaj smo ponosni na našo kulturo in kulturno dediščino, ter obrti, ki so ohranjene v občini," pove.

Slavnostno odprtje 33. Dnevov evropske kulturne dediščine in 11. Tedna kulturne dediščine bo v soboto, 23. septembra, ob 17. uri v Parku Beltinci.  Ta dan se bo v Beltincih med 10. in 16. uro zvrstilo 30 dogodkov, posvečenih kulturni dediščini Prekmurja.  

Okrog 30 dogodkov, ki se bodo zvrstili to soboto, je predstavila Gabrijela Küzma, direktorica Zavod za turizem kulturo in šport Beltinci. Od desetih naprej bodo tako v Beltincih ponujali vodene oglede beltinske cerkve, stare vage, ledenice, Slavicove kovačije, ulične razstave fotografij rokodelskih znanj iz preteklosti, številne še žive obrti bodo prikazali tudi na prizorišču v grajskem parku, tudi kulinarične posebnosti. Tam bodo zeliščarji, pa čolnarji, razne delavnice in predstavitve morda modernejših oblik ohranjanja tradicije. 

Podrobnosti najdete tukaj in tukaj.

Več fotografij v spodnji galeriji …

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      18.09.2023 ob 18:17 ....... gost

      pelau bun se v muzej Celje, kan vidu nemšku čeladu, prevoz de me pakožta 20 eur in malca 104 eure

      2 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        18.09.2023 ob 22:22 eva gost

        I’m using an online business opportunity I heard about and I’ve made such great money. It’s really user friendly and I’m just so happy that I found out about it. Here’s what I do. For more details visit————————➤ 𝐖𝐰𝐰.𝐁𝐢𝐳𝐖𝐨𝐫𝐤𝟏.𝐂𝐨𝐦

        0 0 Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      18.09.2023 ob 18:44 gost

      Romov pa nikaj ne omenjate njih ste nej vključili .Prav rome bi mogli

      8 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      18.09.2023 ob 18:44 AJAJAJAJAJ gost

      Gabrijela je še vedno direktorica? Pa saj se že nekaj časa govori, da gre nazaj v Ljubljano. Ali pa ji je tu sekira padla v med in bo ostala. Kdo bi vedel.

      11 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    4. gost
      18.09.2023 ob 20:26 če pač gost

      Če pač kdo želi to prebrati: vse skupaj je lari-fari. Pa sem že leta v prvih vrstah dela v kulturi... Lari-fari!

      9 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    5. gost
      19.09.2023 ob 5:46 Markojca gost

      Jest bi samo štela povejdate ka ma debeli vudeno, lubeničasto glavoj. Pravjo ka mu še rastej.

      5 2 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    6. gost
      19.09.2023 ob 7:56 poznamo zgodovino gost

      https://youtu.be/OS9GJ940B_E https://youtu.be/crBeWhEtQW8 novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/judovska-pokopalisca-skozi-oci-nasega-mojstra-fotografije

      0 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    7. gost
      19.09.2023 ob 10:47 Gajdar gost

      Neprimerno je. da je bo odprtje "33 Dnevi evropske kulturne dediščine ravno v Beltincih. V Beltincih ni bilo za kulturo v širšem smislu od 1945 leta narejenega nič: Častna izjema je folklorni festival, katerega najreprezentativnejši mednarodni del (ta je privabljal množice obiskovalcev) je bil prenesen na Lent, v Beltincih pa je bil ohranjen oskubeni del tega folklornega festivala (slovanske folklora). Nepravilni postopki občine pri pridobivanju gradu v denacionalizacijskem procesu s dediči bivših lastnikov Zychy (lastniki so predlagali da se grad in park izvzame iz denacionalizacijskega postoka v zameno za nekaj prostor, ki bi v gradu bili v njihovi lasti), vsled česa nismo mogli kandidirati za sredstva EU za celovito obnovo gradu in parka. Nič ni storjenega za zaščito impozantne žitnice "Grenar", ki ima nevarne razpoke in ogroža varnost na kolesarski stezi in cesti, saj obstaja velika verjetnost da pride do porušitve. Židovsko pokopališče je bilo zravnano z zemljo 1970 leta nad pokojnimi židi se je vagala in nakladala klavna živina, še sreča, da je lendavska občina rešila najlepši beltinski židovski spomenik "Drevo življenja", ki ga lahko vidim na dolgoveškem židovskem pokopališču. Uničena je bila čudovita "venecijanska žaga", kjer je sedaj Kalija, devastirano je območje mlina. Osrednja ulica z židovskimi hišami od gostilne Zvezda do zaprte gostilne Štajerc, ki stoji na območju beltinske sinagoge. Sedanji župan občine Beltinci je na območju otoka ljubezni zgradil most - betonski kolos, ki v to območje ne spada. Z bivši veterinarjem iz Beltincev Reškom, ki je bil ljubiteljski zbiratelj premične dediščine z območja beltinske občine, ni bilo storjenega nobene napora, da bi predal vsaj del te dediščine v muzej v beltinskem gradu. Spomeniško zaščiteni park kazijo kovaške spake (biciklini), ki nimajo nobene umetnostne vrednosti in so kar nametani po parku. Pred desetletji je deloval v Beltincih odličen moški oktet, ki je promoviral občino Beltinci širom EU , zaradi pomanjkanja sredstev in nediferenciranega spodbijanja kulture je nehal delovati (oktetu so bila namenjeno skoraj ista sredstva kot pikadu društvu iz Ižakovec, ki je "podpiralo" manj uspešnega lokalnega gostilničarja. Mlin na Muri je bil prava polomija v vsakem čolničku (Kumpu) je bila potopna črpalka saj bi se drugače potopil - nestrokovna izdelava. Ne podpiranje kulturne dediščine ,lahko bi naredili iz ostankov orodja, hiš, kmetijskih strojev in orodja tematsko domačijo, ki bi bil turistični biser, ne pa Kmečka nova hiša v Lipi, ki je sicer slamo krita a ima nemogoče pločevinaste žlebove in podobna neustrezna stavba žlica v Bratoncih (mimogrede bratonski Pil iz 1724 pa se podira). Znani je zbiralec Kuhar, ki je zbiral in zapisoval pesmi sploh ni pomemben, če bi živel v občini Lendava, bi njegovo delo bilo izdano v knjižni obliki. Evropsko znana konjušnica rodbina Zychy v Lipi je bila podrta in spremenjena v svinski hlev. V beltinskem parku bi lahko bili razstavljeni grbi plemiških rodbin, ki so upravljali območje občine Beltinci in širše ne pa železno dirkalno kolo. Izjemna dediščina je bil Kašarov mlin, katerega strojni deli so bili, namesto da bi bili zaščiteni odpeljani na odpad! Sokolski spomenik ob cerkvi je bil porušen. O Romih (v Beltincih je bil znan brusač nožev) pa ni nikjer nič, beltinski Romi so bili prva beltinska banda. Najbolj znani Beltinčan graščak Žichy, avstro-ogrski pisatelj, pesnik, pravnik, potopisec, raziskovalec, zaupni dvorni notranji svetnik, glavni dvorni uradnik, upravnik Reke nima v Beltincih niti svoje ulice. Že iz teh skromnih zapisov je razvidno da si občina Beltinci te časti ne zasluži, prej občine; Lendava, Gornja Radgona, Murska Sobota in nenazadnje tudi občina Grad na Goričkem.

      16 1 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.