FOTO: V Murski Soboti so pripravili simpozij ob 300. obletnici rojstva Števana Küzmiča

Danes je v Evangeličanskem centru v Murski Soboti potekal drugi dan simpozija ob 300. obletnici rojstva Števana Küzmiča.

Prvi dan simpozija je potekal včeraj na SAZU v Ljubljani. Simpozij so pripravili Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), Slovenska matica, Evangeličanska cerkev AV v Sloveniji in Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija.

Zbrane je najprej nagovorila dr. Klaudija Sedar, ki pove, da letos mineva 300 let od rojstva Števana Küzmiča, zato se še bolj intenzivno spominjajo njegovega življenjskega dela in poslanstva in vsega, kar je naredil v svojem kratkem življenju za svoje zanamce.

Škof Evangeličanske cerkve AV v Republiki Sloveniji mag. Leon Novaka pa je izrekel dobrodošlico vsem prisotnim in zahvalo organizacijskemu in programskemu odboru simpozija. 

Na simpoziju so spregovorili: Marko Jesenšek o "Priimku Küzmič", na to tematiko je Jesenšek spregovoril namesto Marka Snoja. Pri tem je poudaril to, da je zanimivo, da je trenutno, obstaja v Prekmurju še 20 ljudi z enakim priimkom. Nato je sledilo predavanje na temo: Števan Küzmič in njegov čas, v katerem je povedal, da je bil Števan Küzmič odličen pridigar. Na katerega so bili katoliški duhovniki ljubosumni in so začeli proti njemu gonjo in ga celo pretepli. 

Sledilo je predavanja Franca Justa: Prvi zapis o Küzmičevem Nouvem Zákonu.

Kot zadnja v prvem delu dvodnevnega simpozija je spregovorila dr. Klaudija Sedar o Küzmičevem delovanju v artikularnih krajih. 

Po premoru so sledila še predavanja: Janez Balažic: Umetnostnozgodovinska podoba Prekmurja Küzmičevem času; Fanika Krajnc-Vrečko: Küzmičeva teološka antropologija; Mojca Kumin Horvat: Prekmursko narečje slovenskega jezika v Radgonskem kotu v Avstriji in Akoš Dončec: Števan Küzmič in Ivan Rupert Gusić.

Števan Küzmič se je rodil okrog leta 1723 v Strukovcih, umrl pa je 22. decembra 1779, Šurdu na Madžarskem, kjer je tudi pokopan. Osnovno šolo je obiskoval pri Svetem Benediktu v Ivanovcih, kjer je takrat obstajalo pomembno evangeličansko središče s cerkvijo in šolo. Kot desetletni deček je začel obiskovati višjo evangeličansko šolo v Šopronu na Madžarskem. Šolanje je na to nadaljeval v Györu in svoj študij zaključil leta 1744 v Bratislavi. Po ordinaciji za duhovnika je bil najprej učitelj v Nemescsóju. Leta 1755 pa je bil poklican za duhovnika v Šurd na Madžarskem. Kmalu po prihodu v Šurd je leta 1755 sklenil zakonsko zvezo z Ano - Marijo Heningecse, s katero je dobil štiri otroke. Po osmih letih zakona je izgubil ženo. Leta 1768 se je drugič poročil z ovdovelo Terezijo Szakál.

Delo Štefana Küzmiča je za prekmurski narod zelo pomembno. V prekmurskem narečju je za šolarje napisal tudi Male szlovenszki katekizmus, 1752 (Mali slovenski katekizem), leto kasneje še ABC knisnicza, 1753 (Abecedna knjižica) in berilo, kar pa ni ohranjeno. Ohranjena pa je knjiga z osnovami krščanstva Vöre krsztsánszke krátki návuk, izdana leta 1754 v Halleju. Prevod Nove zaveze z naslovom Nouvi zakon pa predstavlja njegovo življenjsko delo. Küzmičeve knjige v razumljivi materinščini oziroma v prekmurščini so bile glavna podlaga za nadaljnjo rast slovenstva na Ogrskem.

Več fotografij v spodnji galeriji...