Na posvetu v Moravskih Toplicah o trajnostnih rešitvah za zeleni prehod Slovenije

V Moravskih Toplicah je potekal 26. tradicionalni okoljski strokovni posvet z naslovom »Trajnostne rešitve za zeleni prehod Slovenije«.

Na dvodnevnem strokovnem posvetu so strokovnjaki spregovorili o obremenjevanju okolja in podnebnih spremembah ter premagovanju izzivov, ki čakajo Slovenijo v prihodnjih letih. Osrednja tema so bili aktualni izzivi na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.

Posveta, ki je potekal na štirih panelih, so se udeležili strokovnjaki, raziskovalci, oblikovalci politike, predstavniki lokalnih skupnosti, zasebnega sektorja ter nevladnih organizacij. 

• Panel 1: Snovna učinkovitost izrabe odpadkov 
• Panel 2: Energetska učinkovitost izrabe odpadkov
• Panel 3: Nizkoogljično in krožno gospodarstvo 
• Panel 4: Okoljsko komuniciranje

Predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič, ki je tudi predsednik organizacijskega odbora 2023, je uvodoma dejal, da se je posveta udeležilo 150 udeležencev.

Podrobnosti o posvetu so predstavili mag. Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje, MOPE; Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva; dr. Lučka Kajfež Bogataj, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta; mag. Igor Petek, direktor Publikus d.o.o.; dr. Filip Kokalj, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo in mag. Rudi Vončina, Elektroinštitut Milan Vidmar.

Tanja Bolte je izpostavila, da količina odpadkov v Sloveniji narašča in jo je treba zmanjšati. Zmanjšanje količine komunalnih odpadkov je po njenih besedah cilj, ki ga mora Slovenija čim prej doseči, kar pa bo velik izziv. Na predstavitvi se je sicer osredotočila na zakonodajne osnove in načrte za prihodnost za doseganje ciljev recikliranja.

Sebastijan Zupanc je spregovoril o vlogi komunalnih podjetij pri povečevanju masnih deležev odpadkov, usmerjenih v recikliranje in snovno izrabo. "V Sloveniji moramo spremeniti določene potrošniške navade in razmišljati o zmanjševanju količine odpadkov," je dejal.

"Moja misel in strah je, da bomo ob tem zelenem preboju pozabili, da imamo podnebne spremembe že tukaj," poudari Lučka Kajfež Bogataj, ki je imela uvodno predavanje z naslovom "Vzporedno z razogličenjem naj poteka tudi prilagajanje na podnebne spremembe."  Temelj vsega je po njenih besedah prostorsko planiranje.

Filip Kokalj je spregovoril o postopkih energijske izrabe odpadkov v vidu BAT zaključkov in novega dokumenta najboljših razpoložljivih tehnik. "Žal izvozimo vsako leto od 200 do 300 tisoč ton goriva iz predelanih komunalnih odpadkov v tujino, kar je s stališča energetske samozadostnosti problematično. Gre za energijo, ki bi jo lahko uporabili doma," izpostavi in doda, da gre za domači energetski vir in delno obnovljiv vir energije.

Slovenija je – kot vsa EU - pred veliko družbeno preobrazbo. Obvezala se je do leta 2050 zmanjšati emisije TGP na nič, preiti v družbo s krožnim gospodarstvom in zagotoviti prebivalstvu enako ali višjo kakovost življenja.

Posvet so organizirali Zveza ekoloških gibanj Slovenije, Znanstveno - raziskovalno središče Bistra s Ptuja, fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru in Ljubljani ter Elektroinštitut Milan Vidmar.