FOTO: V soboški galeriji bodo jutri odprli razstavo del Štefana Galiča in Bakosa Tamása

V Galeriji Murska Sobota je danes potekala novinarska konferenca pred odprtjem razstave del Štefana Galiča in Bakosa Tamása.

Pred odprtjem razstave so v avli Galerije Murska Sobota pripravili novinarsko konferenco. Na njej so sodelovali Dubravko Baumgartner, direktor Galerije - Muzeja Lendava, dr. Robert Inhof, direktor Galerije Murska Sobota in Walter Famler, generalni sekretar umetniškega združenja Alte Schmiede Kunstverein Wien. Spregovorili so o razstavi, ki se bo jutri odprla. Tokrat so na ogled postavili razstavo del Štefana Galiča z njegovo razstavo „Lesorezi iz stalnih zbirk Galerije - Muzeja Lendava in Galerije Murska Sobota“ in dela Bakosa Tamása pod imenom „Painting the Blues.“

Direktor Galerije Murska Sobota dr. Robert Inhof je v uvodu prevedel besede Walterja Famlerja, generalnega sekretarja umetniškega združenja Alte Schmiede Kunstverein Wien. Ob tem je povedal, da je bil Bakos samouk, ki je dvanajst let živel kot brezdomec na ulicah Budimpešte in le za las preživel napad s strelnim orožjem. Sicer je nekaj narisal v osnovni in srednji šoli. V njegovih slikah pa se odražajo osebna izkustva. Njegovega ustvarjanja ne moremo pripisati nobenemu znanemu likovnemu gibanju, vendar navdušuje z izraznostjo svojega slikarstva. 

Poudarek razstave je na slikah iz ciklusov "Slikanje Bluesa," na katerih se otožnost in bolečina lahko tudi prepozna, saj se kaže na obrazih in "Izgnani na stranskih ulicah", ki so predstavljene tudi v razstavnem katalogu in gre za Bakosovo avtobiografsko zgodbo, ko je živel še kot brezdomec na ulici. Inhof je na koncu citiral legendarnega britanskega bluesovskega glasbenika Johna Mayalla, ki je opisal slike Bakosa z naslednjimi besedami: »There is a lot of Blues in his views« -»V njegovih slikah je dosti bluesa.«

V veliki galeriji in na balkonu pa je postavljena razstava del Štefana Galiča. Razstava predstavlja umetnika predvsem kot mojstra barvnega lesoreza, saj je sestavljena izključno iz tistih grafičnih listov, s katerimi je zastopan v stalnih zbirkah dveh pomurskih javnih galerij. Četudi so na razstavi predstavljeni grafični listi iz dveh stalnih zbirk, so njegova dela predstavljena kot občasna razstava, ki ima povsem drugačen značaj od stalne muzejske postavitve njegovih del. Z omenjeno razstavo so želeli omogočiti svež in neobremenjen pogled na izjemen grafični opus umetnika ter tako dokazati, da umetniška dela lahko živijo, učinkujejo in nas nagovarjajo tudi izven časa, v katerem so nastala. S tem so hoteli opozoriti na to, da tudi če umetnika ni več, so njegova dela vplivala na umetniški prostor in tako so razstavo postavili, tako kot, če bi bil še med njimi.

Pri tem je Inhof dodal, da je Galič mojster grafike in je za svoje barvne lesoreze prejel pomembne nagrade tudi na Japonskem. Kajti Japonska ima neki odnos do lesoreza in ga zna tudi ceniti. Najbolj znana so njegova dela iz ciklov Violine in Metulji v tehniki barvnega lesoreza. V ciklih je organsko spojil obe tematiki v eno, tako da sta se dva razpokana dela violine v seriji del sčasoma preobrazila v metuljeva krila.  Poleg omenjenih dveh ciklov je zelo pomemben še zadnji lesorez iz cikla Fosili. Po vsem na koncu Zapisi. Direktor Galerije Murska Sobota je pri tem poudaril, da so v antiki verjeli, da človeška duša zapusti telo v obliki metulja.

Dubravko Baumgartner direktor Galerije - Muzeja Lendava pa je povedal, da je bil Štefan Galič eden izmed redkih v Pomurju živečih in delujočih umetnikov, ki si je za glavni umetniški izraz izbral barvni lesorez. Galerija - Muzeja Lendava zgledno skrbi za Galičevo umetniško in zbirateljsko dediščino ter na takšen način izraža poklon izjemnemu grafiku, ki si je za kraj bivanja in ustvarjanja izbral ravno rojstno Lendavo. Doda, da je na razstavi 42 grafik, ki prihajajo iz dveh zbirk. 

Več fotografij v spodnji galeriji ...