Še zadnji dan za obisk Slovenskega knjižnega sejma

Na Gospodarskem razstavišču je še danes mogoče obiskati Slovenski knjižni sejem, kupiti kakšno knjigo ali se udeležiti še zadnjih izmed več kot 260 dogodkov, ki so se ves teden vrstili na več prizoriščih. Organizatorji so z obiskom, ki je skoraj 20 odstotkov večji od lani, zadovoljni, založbe tudi, nekaj očitkov pa je letelo na visoke stroške.

Kot je za STA povedala predsednica programskega odbora 39. Slovenskega knjižnega sejma (SKS) Helena Kraljič, so zelo zadovoljni z obiskom, odločitev, da tudi letos gostujejo na Gospodarskem razstavišču, se je po njenih besedah izkazala za pravo. Organizatorji ocenjujejo, da je pribitka na lanskih 45.000 obiskovalcev okoli 18 odstotkov. Razstavljavci, s katerimi se je Helena Kraljič pogovarjala, so bili večinoma zadovoljni, tudi s prodajo svojih knjig, dogodki so bili dobro obiskani, omenila pa je tudi živahen in dinamičen utrip sejemskega dogajanja in vrveža.

Direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev ter podpredsednik upravnega odbora letošnjega SKS Vladimir Kukavica je spomnil, da so bili že lani izjemno zadovoljni z obiskom sejma na Gospodarskem razstavišču, saj je SKS obiskalo 15.000 obiskovalcev več kot na zadnji izvedbi sejma pred epidemijo covida-19 v Cankarjevem domu.

Ljubljanski knjižni sejem je primerjal z dunajskim, ki poteka na petkrat večji površini in ga obišče 50.000 obiskovalcev. Organizatorji SKS so se letos odločili, da bodo 50.000. obiskovalca, ki bo po oceni Kukovice verjetno na sejem stopil dopoldne, nagradili s knjižnim paketom.

Kot je poudaril predsednik SKS za STA, sejem nima vstopnine in je po njegovih besedah najcenejši sejemski dogodek za razstavljavce v Sloveniji. Za primerjavo je navedel vstopnino za dunajski sejem, ki znaša 20 evrov. Avstrijski organizatorji dobijo samo od vstopnin milijon evrov, dodatne tri pa od razstavnih prostorov, je povedal. "Naš sejem pa ima proračun med 350.000 in 400.000 evri, ob čemer moramo Gospodarskemu razstavišču plačati po ceniku najetih dvoran, samo odri nas stanejo 100.000 evrov. Država prispeva le 7000 evrov," je navedel. Ob tem je dodal, da je država za gostovanje Slovenije kot častne gostje na Frankfurtskem sejmu odštela sedem milijonov evrov.

Povedal je še, da so letos zaprosili Javno agencijo RS za knjigo za pomoč. Ta je objavila razpis in med založbe razdelila 100.000 evrov, česar nihče ne pove, je bil kritičen Kukavica.

Na družbenih omrežjih kot v nekaj medijih so se v zadnjih dneh pojavili zapisi z očitki, zlasti manjših založnikov, da je sodelovanje zanje na sejmu drago, od lani naj bi se sejemske tarife za stojnice podražile za 15 odstotkov.

Na slabe pogoje je za STA opozorila glavna urednica založbe VigeVageKnjige Anja Zag Golob. Povedala je, da so morali za razstavni prostor velikosti 20 kvadratnih metrov odšteti več kot 3000 evrov, kar je za tako majhno založbo kot so oni, zelo veliko. Obenem je opozorila tudi na splošen vtis, ki ga pušča sejem, da se velike založbe raztezajo na velikih površinah v središču sejma, medtem ko so majhne potisnjene na rob.

SKS so v 39. izvedbi začeli v ponedeljek zvečer z nagovorom predsednice republike Nataše Pirc Musar in podelitvijo Schwentnerjeve nagrade Mihi Kovaču. Za obiskovalce je bil odprt od torka. Pod geslom Besedo besedi so na več kot 2000 kvadratnih metrih v dvoranah Kocka in Kupola svoje publikacije razstavile vse večje slovenske založbe. Sodelujoči na sejmu so prihajali iz petih držav, na njem pa se je zvrstilo več kot 260 dogodkov na različnih odrih. Letos je bila država gostja Srbija, mesto v gosteh Šoštanj, osrednja osebnost sejma pa pesnik Karel Destovnik - Kajuh.

Sejemsko dogajanje bodo sklenili nocoj s koncertom z naslovom Oblike duha, s katerim se bodo poklonili 70-letnici pesnika Borisa A. Novaka.