Kmetijska ministrica v Pomurju o stanju v kmetijstvu, primerih dobrih praks in izzivih

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić je včeraj obiskala Pomurje. Udeležila se je dogodka Zdravje v naših rokah, v okviru katerega je potekala tudi okrogla miza. Srečala se je tudi z vodstvom Pomurske gospodarske zbornice in se seznanila z uspešnimi primeri trajnostnega kmetovanja na ekološki kmetiji.

Obisk v Pomurju je ministrica Mateja Čalušić začela v Murski Soboti z udeležbo na dogodku Zdravje v naših rokah. Dogodek je bil organiziran kot del projekta Agri 101 – Informiranje o skupni kmetijski politiki (SKP) Evropske unije. Na letošnji konferenci so predstavljene aktualne priložnosti, ki jih SKP prinaša kmetom in drugim deležnikom na podeželju, inovativne prakse v kmetijstvu ter pomen povezovanja med kmetijskimi skupnostmi in odločevalci.

Osrednji del dogodka je bila okrogla miza z naslovom Povezovanje pridelave in politike: skupne rešitve za kmetijske izzive, kjer so udeleženci razpravljali o ključnih izzivih in priložnostih evropskega kmetijstva. Posebno pozornost so namenili konstruktivnemu dialogu z deležniki v kmetijstvu, da bi razumeli njihove skrbi in skupaj iskati poti naprej.

V uvodnem delu je udeležence nagovorila tudi ministrica Mateja Čalušić, ki je poudarila, da ima kmetijstvo velik pomen za prehrano ljudi in obdelanost podeželja, vendar potrebuje večjo pozornost, saj se spoprijema z zahtevnimi izzivi v času, ko kmetje po vsej EU glasno zahtevajo boljše pogoje za delo in dostojno preživetje. »Vsi skupaj se moramo potruditi, da bo naša prihodnost svetla, da bo nova SKP obravnavala vse težave in izzive, in sicer tudi tako, da bo kmetijstvo prijazno do okolja. Napake moramo prepoznati in jih nasloviti tako, da bo nova SKP bistveno bolj pisana na kožo našemu kmetu, privlačna in neodbijajoča«.

Ob tem je opozorila na mlade, ki so prihodnost kmetijstva. »Opozarjajo na odprte zadeve in težave, s katerimi se srečujejo, zato jim želimo pomagati in narediti poklic kmeta še privlačnejši«. Ministrica je posebej poudarila pomen povezovanja in sodelovanja med vsemi deležniki za dobro in uspešno stanje v kmetijstvu in širše v družbi. »Vprašati se moramo tudi kot družba, kaj počnemo narobe, da je panoga kmetijstva tako zelo zahtevna, na drugi strani pa ni več vzdržna za dostojno preživetje. Kaj narediti, kaj izboljšati – to so izzivi, s katerimi se bom kot ministrica spoprijemala v mandatu«.

Ministrica se je sestala tudi z vodstvom Pomurske gospodarske zbornice. Na srečanju so ji predstavili dejavnosti zbornice in razvojne načrte za regijo, kjer potrebujejo podporo tako različnih deležnikov kot države. V pogovoru so se osredotočili tudi na podnebne spremembe, njihov vpliv na kmetijstvo in potrebne rešitve, da se tudi sektor kmetijstva uspešno spoprime z izzivi. Namakanje je ena od zelo pomembnih rešitev, ki bo glede na podnebne spremembe in napovedi v Pomurju nujna za zadostno pridelavo hrane, saj je voda osnova za pridelavo hrane.

Strinjali so se, da je treba usmeriti večjo pozornost v celotni proces izgradnje namakalnih sistemov, administrativne poenostavitve in krepitev interesa za postavitev ustrezne infrastrukture. Projekt je medresorski, zato je nujno sodelovanje vseh pristojnih organov. Ministrico so seznanili tudi s projektom javno-zasebnega partnerstva »Namakanje Prekmurja iz reke Mure«, kjer so se dogovorili tudi za ustanovitev operativne delovne skupine za pohitritev postopka izvedbe projekta.

Ministrica je popoldne obiskala tudi družinsko kmetijo Cigüt iz Noršinec, ki je ena izmed največjih in najsodobnejših kmetij, osnovna dejavnost pa je pitanje govedi visoke kakovosti in pridelava poljščin. Kmetija, ki jo je nedavno prevzel mlad naslednik, prideluje pridelke na okolju prijazen način, izvaja ukrep sonaravne reje domačih živali, v letu 2016 pa so se vključili tudi v shemo kakovosti. Ob zaključku obiska si je ministrica Čalušić ogledala tudi proizvodni obrat ekološke kmetije Vila Natura v Murski Soboti. Kmetija upravlja 70 ha njivskih površin, na katerih sejejo izključno ekološka žita in oljnice. Ohranjajo tudi pozabljena, a odlična pražita kot sta enozrnica in dvozrnica. Pri pridelavi ekoloških pridelkov se poslužujejo le naravi prijaznih metod krožnega kmetovanja.

Vir in foto: MKGP