Opomnik: pokliči mamo!

Na koledarju spet z rdečim flomastrom obkrožen datum, 25. marec, zraven pa narisan srček ali rožica. Prva asociacija? Spet dan obdarovanj. In prva asociacija je nekako tudi prava. Materinski dan.

Ker je tovrstnih dni vedno več, nam neredko tudi kateri izmed njih odide iz glave. Valentinovo, dan žena, 40 mučenikov, … Le kdo bi si jih lahko vse zapomnil? Poznam odgovor: trgovci. Ob pregledu prispevkov na temo materinski dan sem skoraj vsepovsod zasledila, da bodo spet pele rožice in čokoladice takšnih in drugačnih okusov ter da se spet pozabi sam pomen dneva naših mamic.

Klub mater kot začetek praznovanja

Materinski dan kot njemu vsi podobni dnevi ima nekje svoj izvor. Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo že od leta 1910, v Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni – sprva so ga praznovali 15. maja, čez nekaj let pa prestavili na datum, ki ga praznujemo še danes: 25. marec. Eden od prvih zapisov za praznovanje materinskega dne v ZDA je bila razglasitev materinskega dne, ki ga je pripravila Julia Ward Howe. Napisala ga je leta 1870,  to je bila hkrati tudi želja za zaustavitev prelivanja krvi v ameriški državljanski vojni in francosko-pruski vojni. Razglasitev je bila vezana na feministično prepričanje Julie Howe, v okviru katerega naj bi ženske imele odgovornost, da oblikujejo svojo vlogo tudi na politični ravni.

V naslednjih letih po razglasitvi materinskega dne je Ann Jarvis ustanovila delovni klub Mothers' Day Work Clubs, ki je bil v bistvu klub petih mater, ki si je prizadeval za izboljšanje sanitarnih in zdravstvenih pogojev. Leta 1907, dve leti po smrti Ann Jarvis, je njena hči Anna Jarvis pripravila spominsko obeležje za mamo in začela s kampanjo, da bi bil Materinski dan priznan kot uradni praznik v ZDA. Čeprav je bila uspešna že leta 1914, je bila razočarana s komercializacijo praznika, sploh v letih po 1920.

Obseg praznovanja po različnih državah je zelo različen. V nekaterih državah je potencialno žaljivo, da se ne obeleži Dan matere. V rimsko-katoliški cerkvi je praznik močno povezan z vlogo Device Marije. V mnogih katoliških domovih imajo družine posebno svetišče namenjeno Mariji in Marijinemu vnebovzetju.

Materinski dan, dan žena, očetovski dan?

Marsikdo se sprašuje, čemu ženskam in materam pripadata dva praznika, čeprav že sami imeni nakazujeta na to, da sta ta dva dneva sicer sorodna, vendar popolnoma različna. Dan žena, ki ga praznujemo 8. marca, je dan, ko se poklonimo vsem osebam nežnejšega spola, ne glede na to, če so stare pet, dvajset, osemdeset ali sto let ter ne glede na to, če so poročene, neporočene in ne navsezadnje mame, materinski dan pa je namenjen le slednjim. V SSKJ pod pojmom mama piše, da je »ženska v odnosu do svojega otroka«, ob tem pa se vsekakor spomnimo vseh besed, ki so včasih sicer slišati kot očitek, vendar so daleč od tega. Mame kot mame namreč pogosto uporabljajo besede, da so bile naš prvi stik, ko smo prijokali na svet, ko smo dobili prve zobke, ko smo naredili prve korake in ko smo doživeli prve neuspehe. Mamina rama je bila tista, ki nas je tolažila in ki nam daje tolažbo še danes ter mamina solza je tista, ki v nas premakne tudi tisti največji in najtežji kamen. Mamina roka je tista, ki nas je božala, ko smo bili v njenem objemu in mamina roka je tista, za katero primemo, ko rabimo občutek brezmejne topline in ljubezni.

FOTO: sxc.hu

Pogosto pozabimo pomen naših mam, pogosto se skregamo, v določenih situacijah pogosto izgovorimo besede, ki jih nehote prizadenejo, vendar se vsekakor zavedamo, da je mama ena sama, zato izkoristimo današnji dan, da nadoknadimo vse zamujene trenutke in našim mamam izkažimo drobno pozornost.  Zahvalimo se jim za njihov trud in ljubezen, podporo, požrtvovalnost, skrb in vzgojo, ob tem pa pozabimo na rožice in čokolade ter se raje spomnimo svojih očetov. Ameriška navada praznovanja dneva očetov še ni uspela priti čez lužo, vendar sem prepričana v to, da ji bo to kmalu uspelo.

Mama, hvala! Oče, hvala!