Komentar: Zaposlitev v javnem podjetju - blagoslov ali prekletstvo?

V uredništvo smo prejeli pismo bralca, zaposlenega v javnem podjetju, v katerem je zapisal dve resnični zgodbi, v katerem opisuje tegobe dveh sodelavcev, ki ju "zalezujejo" in s tem povzročajo nevšečnosti pri nadrejenih, čeprav so včasih prisiljeni storiti opisana dejanja, ki so povsem človeška. 

Prva zgodba:

Vzdrževalec, mlajši, z družino, dva otroka, oba v vrtcu. Nekega dne ga okrog 15.00 ure pokliče žena in mu pove, da ne more iti po starejšega otroka v vrtec, ker je mlajši zbolel in je šla z njim v bolnišnico. Delavec je v stiski, ker je na terenu, njegov delavnik pa traja do 18.00 ure. V želji, da bi delo dobro in čim hitreje opravil ter pri tem izgubil čim manj časa, se je s službenim avtomobilom ustavil pri vrtcu, vzel otroka in ga odpeljal na drugi konec mesta k ženinim staršem. Ker pa so službeni avtomobili označeni, je to seveda videlo več ljudi.

Da bi bila napaka še hujša, je med delovnim vikendom, da bi ženi olajšal skrb za bolnega otroka, iz trgovine prinesel kruh! Seveda spet s službenim avtomobilom! Tudi to opazi ista oseba in po elektronski pošti na direktorja podjetja naslovi anonimno obvestilo, z opisom dogodka in grožnjo, da bo fotografije dogodka predala časopisu. Direktor mora varovati ugled podjetja, zato delavca disciplinsko obravnava in ustrezno kaznuje.

Druga zgodba:

Vzdrževalec srednjih let, z družino, dva šolajoča se otroka, žena že več let brez službe. Ker podjetje, zaradi terenskega dela večine zaposlenih, nima organizirane malice, delavcem izplačuje ustrezno denarno nadomestilo. Nekateri si malico kupijo v trgovini, drugi se ustavijo v bližnji gostilni. On mora zaradi nezaposlene žene, dveh šolajočih se otrok in "primerno visoke" plače, zelo paziti na izdatke, zato malico običajno opravi kar doma.

Z vzdrževalcem iz prejšnje zgodbe sta sodelavca, zato njegovo zgodbo in posledice seveda pozna. Ker gre pogosto med službenim časom s službenim avtomobilom domov na malico, je v veliki dilemi - če bo s tem početjem nadaljeval, tvega da ga anonimni "varuh javnega dobra" skrivoma fotografira in anonimno prijavi, zaradi česar lahko zgubi službo, čeprav to počne v dovoljenem in plačanem polurnem odmoru; ostali načini organiziranja malice pa mu pomenijo prevelik udarec po žepu.

Razmišljanje:

Oba delavca vesta, da zaposlitev v javnem podjetju večinoma ni odvisna od tržnih zakonitosti, pogosto pa od lokalnih političnih trenj, kar je včasih še slabše. Zelo dobro tudi vesta, da se kruh v javnem podjetju sicer reže redno, ampak zelo tanko. Vzdrževalci svoje delo vzdrževanja javne infrastrukture pogosto opravljajo v zelo težkih razmerah (mraz, dež, sneg, veter, itd.), pa nikoli ne nergajo, ker se zavedajo pomembnosti svojega dela za občane.

Vsem "varuhom javnega dobra" sporočajo, da se jim ni treba skrivati, mirno lahko pristopijo in jih pozdravijo, saj pametno besedo in dobronamerno kritiko vedno spoštujejo. "Fotografom" svetujejo, naj jih za dopolnitev fotografskih zbirk obiščejo in fotografirajo tudi, ko po celonočnem pluženju zaradi izčrpanosti dobesedno padejo iz traktorja (Le kam gredo takrat na malico? Ali se lahko spotoma ustavijo doma, da spijejo topel čaj?); ali, ko v nemogočih razmerah popravljajo vodovodno cev, da bodo prebivalci zjutraj imeli vodo; ali, ko veter poškoduje daljnovodne žice in jih popravljajo v blatu, dežju, snegu, da bi prebivalci čim prej imeli normalno oskrbo z električno energijo; ali ...! Zanimivo se jim tudi zdi, zakaj  nobeden od anonimnih "fotografov" ne fotografira parka po maturantski žurki in delavce, ki ga čistijo.

Veliko vprašanj in dilem, odgovorov oziroma mnenj pa verjetno vsaj toliko, kot je ljudi, saj vsak na to gleda iz svojega zornega kota. Moj namen ni razsojanje ali obsojanje, temveč samo predstavitev pritiskov, s katerimi se srečujejo zaposleni v javnih podjetjih. Pa tudi z dokaj pogosto postavljenim vprašanjem: "In mi to plačujemo?" Ne, ne plačujete! Plačujete merljivo enoto, npr. m3 vode, kWh energije, itd. Ve se, kdo določa ceno te enote in kdo je odgovoren, da se računica na koncu leta izide! In odgovor na vprašanje v naslovu? Enotnega ali univerzalnega odgovora ni, verjetno boste našli svojega. Zaposlenih pa to seveda nihče ne vpraša!