KOMENTAR
Kako se študira pri nas in kako v ZDA?
V Sloveniji gre povprečen človek študirat, ker ga to nič ne stane, ampak samo pridobi.
Sam vpis na fakulteto ne zahteva prav nobenega vložka: časa ima itak na pretek (če ne bi študiral, bi bil brezposeln), študij je brezplačen (no, dejansko ni brezplačen, a račun poravna država), pridobi pa ugodnosti (študentski dom, subvencionirano prehrano, študentsko delo in mogoče celo štipendijo). Človek bi bil neumen, če tega ne bi izkoristil.
Ker študij za povprečnega slovenskega študenta ni investicija, ampak pravica, tako tudi jemlje sam študij. Čim lažje želi čim kasneje priti do papirja, ki se mu reče diploma. Koliko je ta papir vreden in koliko se bo naučil, sploh ni pomembno. Prav tako ni pomembno ali bo z diplomo zaposljiv, saj to ni njegova odgovornost. Glavno da bo imel v roki papir in čas študija čim bolje izkoristil za študentske žure, popotovanja, brezskrbno življenje. Zato tudi ne hodi na predavanja, izbira pa čim lažje izbirne predmete.
Pri takem masovnem študiju in nezainteresiranosti študentov kvaliteta samega študija pada, znanje diplomantov prav tako, vzdušje na visokošolskih zavodih pa je melanholično v smislu »zakaj bi se pedagoški kader trudil, če pa tako ali tako nihče tega ne zahteva, opazi, nagradi«.
Ko študent dobi diplomo, je glavni cilj dobiti službo za nedoločen čas v javnem sektorju. Varna služba, pretegniti se ni treba, plača vsakega petega v mesecu. In življenjski cilj je izpolnjen. Enkrat na leto se gre za en teden na morje, za kak vikend smučat, vmes je treba »rihtati« hišo, čaka se samo še na penzijo. Država pa je vmes tako ali tako odgovorna poskrbeti za vse ostalo.
Kako je na ‘University of Southern California’ (USC)?
Številke: USC je privatna univerza, ki ima 38.000 študentov (17.500 ‘undergraduates’, 20.500 ‘graduates’), ki naj bi bili iz top 10 % populacije.
Razmerje študent:profesor je 9:1, povprečna velikost razreda 26. V prvi letnik se je v letu 2012 (sveži podatki) želelo vpisati 46.100 študentov, od katerih so jih sprejeli 20 %. 50 % brucev je iz Kalifornije, 38 % iz drugih držav USA, 12 % mednarodnih (študenti na USC so iz 120 držav sveta).
Razmerje ženske:moški je 50:50, belcev je 41 %, azijcev 23 %, latinov 14 %, črncev 5 %, native american 1 %, mešancev 4 %, in kot že prej omenjeno 12 % mednarodnih študfentov (jih ne delijo po rasah, imam občutek, da so večinoma azijci).
Na univerzi deluje preko 700 klubov, združenj.
Dejstva o šolnini: Na študij gledajo kot na investicijo: ‘attending a USC is a major investment’. Ocenjeni stroški študija za en letnik so malo manj kot 60.000 USD (vključuje šolnino in sobo).
23 % brucev ima ‘merit scholarship’, kar pomeni da so odlični na svojem področju oziroma izkazujejo izjemen talent ali potencial in jim zato ni potrebno plačati cele šolnine (plačajo del šolnine – od 3/4 do 0), odvisno od tega, kako odlično so).
Več kot 60 % študentov ima ‘need-based scholarship’ oziroma po naše socialno štipendijo (v ta procent niso vštete ‘merit scholarship’). Povprečen prihodek družine iz katere je študent na USC je nižji od povprečnega prihodka družine študentov na javnih univerzah v Kaliforniji. Na USC poudarjajo, da ni potrebno biti bogat, da študiraš pri njih, ampak da moraš biti dober in pripravljen delati.
Univerza (pozor! samo univerza) je v 2011/2012 podelila za 429 milijonov USD finančne pomoči študentom (v kar niso vštete ‘merit scholarship’).
Sprejem na USC: Za sprejem na USC se poleg uspeha na testih znanja (imajo nekaj podobnega kot je pri nas matura) upoštevajo tudi vodstvene sposobnosti, talenti in osebnostne lastnosti, dodatne aktivnosti. Pri vpisu upoštevajo potencial in dosežke skozi pogoje, ki so ti bili dani (to pomeni, da če prihajaš iz socialno šibke družine ali imaš neizobražene starše, da je tvoja ocena ‘mature’ kljub nižjemu številu doseženih točk bolje ocenjena kot od nekoga, ki je imel dobre pogoje) – imajo neke sorte socialni korekcijski faktor.
Merjenje kakovosti: USC je na najnovejši lestvici ameriških univerz padla za eno mesto in je na 24 mestu, zaradi česar so zelo jezni, saj so pričakovali, da bodo napredovali. Splošno prepričanje je, da so bile uteži posameznih področjih krivično postavljene in pri ocenjevanju niso upoštevali, da je USC super odlična na velikemu številu področij, na nekaterih pa je samo odlična – ima 18 šol in na vseh je odlična in se tako ne more primerjati z univerzami, ki imajo zgolj 5 super odličnih šol).
Če omenim tiste univerze, ki so najbolj znane pri nas: prvo mesto delita Harvard in Princeton, MIT in Stanford si delita šesto mesto, Berkeley je 21. Je pa USC ponosna, da je med ‘top 10′ na raziskovalnem področju.
Moj komentar
Glede na to, da je USC elitna privatna univerza je odnos tukaj čisto drugačen, kot sem ga vajen iz Univerze v Ljubljani. Povsod je pozitiven odnos, vsi so prepričani, da zmorejo in bodo uspeli. Študenti se zavedajo, da je študij investicija in zato tudi študirajo in zahtevajo od univerze znanje.
Način dela je čisto drug. Na koncu vsakega predavanja profesor pove, kaj se bo obravnavalo naslednjič (od katere do katere strani v knjigi) in potem študenti v naprej preberejo snov doma. Na naslednjem predavanju pa se nato diskutira načine uporabe, povezave, posledice, kako stvari vplivajo ena na druge. Zelo zanimivo.
Hodim na predavanja o ‘Applied Electrophysiology’ (po domače kako delujeta živčevje in mišice v človeškem telesu, kaj lahko počnemo z njimi s tehničnega vidika) in kljub temu, da nas je v razredu več kot 20, je vse skupaj ena velika urejena diskusija na visokem nivoju. Nekaj, česar pri nas nismo vajeni. To seveda pomeni, da mora profesor obvladati celotno področje (zadnjič smo začeli s tem, kako se živčni impulz prenese iz živčnega nevrona na mišico, končali pa pri konceptih zdravljenja ljudi z mišično atrofijo in kako visoke petke vplivajo na degeneracijo mišic pri ženskah).
Odnos študent-profesor je na nivoju, a vseeno nekako prijateljski. Težko razložiti.
Kljub temu, da študij očitno zahteva veliko dela, pa je vsesplošno vzdušje v kampusu sproščeno. Začnemo ob devetih, ker je to Kalifornija. Vmes čez dan hodimo igrat frizbi (neka kombinacija med ragbijem in metanjem frizbija), tenis. V času kosila so vedno neke delavnice, na katere se lahko seveda brezplačno prijaviš in potem po navadi dobiš še zastonj kosilo. Zvečer so koncerti in družabna dogajanja (USC ima tud sloves ‘party school’). Univerzitetni duh je močan in na univerzi vlada res ‘ena prov fajna klima’.
Upam, da sem uspel prikazati način dela, kjer vse deluje v motu: dober sem, delam in uspel bom. Pri tem pa ni potrebno biti bogat, da ti je to omogočeno.
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Ja vse ka smo privlekli z amerike je dobro super vse naše je zanikoj .Dobri so njihovi hamburgeri pa dolari pa orožje pa pol ulice postrelati itd.Če so njihove univerze tak dobre zakoj pa te pokupijo vse inžinere pa doktore znanstvenike iz drugih držav.Enostaven odgovor vsi so že od tak super stvari degenererani nega več tiste zdrave kmečke pameti. Ka se pa tiče tistiga komentara ka v javnom sektori samo ležijo pa majo vso varnost ,pa ka si ti Tadej mogoče tan kda delo ali so pa delali tvoji stariši ka to tak znaš.Če boš kda doktor ali profesor ali itd be boš tudi med temi pa te se glasi. Mladi si zapomni si eno nej je vse zlato ka se sveti.
gost - Čika-pajo Avtor ima čista prav. V Evropi (predvsem na Baklanu) je prisoten še vedno Antiamerikanizem kateri nam j bil vcepljen v starih časih. Tvoj komentar:''pa te pokupijo vse inžinere pa doktore znanstvenike iz drugih držav.'' si siguren, da tako poteka? Folk se želi prodati v ZDA. Po drugi strai v čem je tukaj problem? ZDA ima daleč največ NOBELOVIH NAGRAJENCEV na svetu. Javni sektor v katerem sem tudi jaz pa je v Sloveniji problem (doktorjev v tem primeru ne štejem zraven, ker so čist nekaj drugega). Tudi študentje se vpisujejo v te smeri, ker so lažje in tudi službe so bolj varne in bolj plačane (v večini). POMOJEM bi v Sloveniji morali narediti študij tako. Država bi financirala smeri katere se potrebujejo. V primeru, da študij ne dokončaš pa moraš vračati denar. Skratka imel sem frende, ki so študirali v Tujini (večina v ZDA), profesorje, ki učijo v ZDA in znance ki tam živijo. In zadeve so res dosti bolj PORIHTANE in LOGIČNE. Po drugi strani pa glej samo statistiko koliko folka konča naravoslovne smeri in družboslovne smeri (za slovenijo mislim). V Nemčiji (in v razvitem svetu) je obratno kot v Sloveniji. SKRATKA TUKAJ SE LAHKO GOVORI NA DOLGO IN ŠIROKO. Večina tistih, ki so razgledani na tem področju se strinja njgovega pisanja. LP
Aja pa še glede tvojega komentarja:''Ja vse ka smo privlekli z amerike je dobro .'' Zelo malo smo mi privlekli iz ZDA:) Slovenija je privlekla iz celega sveta nekaj in zato je sedaj takšna zmešnjava. Vse kar smo privlekli smo potem dodali nekaj svojega. Rezultat tega je sedaj takšen kot ga vidimo. Če se na izobraževanje osredotočim je to ZGREŠEN BOLONJSKI SISTEM ,ki je v razvitih državah drugačen kot pri nas:)
pozabo si napisati, ka je dosta "študentov" takšnih, ka je faksa znoutra šče nej vidilo, takšni, ka si plačajo status, pa veselo delajo po 2 ali 3 lejta, pa vsake telko podalšujejo svoj staus za 100€..s ten odžirajo delo tejstin, keri bi šteli delati, pa nemrejo študejrati..tu bi država mogla red napraviti..
1. 1. 2011 Popis 2002 Skupaj Moški Ženske Skupaj Moški Ženske Skupaj 1.759.336 864.861 894.475 1.663.869 804.286 859.583 Brez izobrazbe 5.832 2.139 3.693 11.337 4.092 7.245 Nepopolna osnovnošolska 72.139 28.107 44.032 104.219 42.400 61.819 Osnovnošolska 435.108 183.159 251.949 433.910 169.509 264.401 Nižja poklicna 25.242 13.361 11.881 70.544 42.549 27.995 Srednja poklicna 381.595 246.289 135.306 381.748 237.824 143.924 Srednja strokovna, srednja splošna 531.751 259.711 272.040 447.049 206.915 240.134 Višješolska (prejšnja), višja strokovna 84.221 37.141 47.080 84.044 36.083 47.961 Visokošolska 1. stopnje, visokošolska strokovna (prejšnja) ipd. 58.231 21.438 36.793 8.837 3.499 5.338 Visokošolska 2. stopnje, visokošolska univerzitetna (prejšnja) ipd. 143.029 61.251 81.778 105.793 51.571 54.222 Magisterij znanosti (prejšnji) ipd. 14.500 7.387 7.113 11.377 6.309 5.068 Doktorat znanosti 7.688 4.878 2.810 5.011 3.535 1.476 TO SO URADNI PODATKI STATISTIČNEGA URADA-SLOVENIJA IMA DALEČ VEČ IZOBRAŽENIH LJUDI KOT ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE SEVEDA PO ODSTOTKIH SVETOVNEGA PREBIVALSTVA. TOLIKO O NJIHOVEM ŠOLSKEM SISTEMU.KAR SE PA TIČE RAZVOJA VEČINO ZNANSTVENIKOV SO PRIVABILI Z SVOJIM DENARJEM ALI GROŽNJAMI (PRIMER RAZVOJA ATOMSKE BOMBE)
gost - knjižničar V Sloveniji je dosti ''izobražencev''. Vsaki ki konča DOBO, academijo, b2, nekaj v novi gorici,... ALI PA neke višjo šolo, ki jih je več kot preveč se ima že za izobraženca. Z grožnjami so zda PRIVABLJALE ZLJUDI... pa daj prosim te:) DA TE NEKAJ VPRAŠAM: kolikokrat si bil v Ameriki?????????????? Jaz sem bil 2x po 2 meseca po končani pravni fakulteti! Zakaj sem bil tam? Zato ker sta tam zaposlena moja teta in stric:) Stric ima privat avtokleparstvo, teta pa je gospodinja!
Če sem knjižničar, je seveda logično da sem tudi bil v Ameriki.Bil sem v severni in bil sem v južni.Tako kot vsi Prekmurci imajo tam svojce jih imam tudi jaz.Imam pa vprašanje za te?, če je namreč tam tako lepo zakaj pa si potem spet doma in zakaj nisi dobil tam služke kot pravnik. Verjetno bo odgovor pravi in pošteni tako kot doma tudi tam ne rabijo pravnikov in ne ekonomistov ampak inžinirje skratka tehnični kader, seveda pa tudi zdravnike.
gost - knjižničar odgovor je preprost. Sem še precej mlad v svojem področju. Se pa ne uvrščam med tiste najbolj zagrižene, ki si upajo pustiti svoj domači prostor (PRIZNAM) in začeti nekaj na novo. Upam pa, da bom v prihodnosti imel možnost in se preselil v ZDA (ne nujno kot pravnik). Trenutno sem brez službe in delam v Avstriji kjer pazim otroke pri enih znancih:) ZANIMIVO ALI? Žal realnost je taka. ZDA (zraven določenih drugih) je iz mojega pogleda in pogleda profesorjev s faxa država zmagovalka.
Moram pa dodati, da je v sloveniji popularno šinfanje drugih držav. Naprimer prekmurci radi šinfamo avstrijo. Verjetno je to v naši krvi..žal:( Jap pa povem realno in ne šinfam nekaj na pamet. Kot je napisal gost bojan ''Antiamerikanizem'' smo mi tudi to na faxu omenjali (čeprav smo ta termin malo drugače poimenovali). LP
Ja antiamerikanizem nemamo samo mi Prekmurci majo ga tudi drugi seveda se lejko pitamo če opravičeno.Ges mislim ka ja poglenimo dejstva-zaradi nafte se skibejo mi plačuvlemo,krizo kera je prišla k nam so povzročili amerikanci . Mi jo plačuvlemo. Amerikanci oziroma njiihova politika je politika obračanja kaputa, tudi to smo se navfčili od njih.Enok podperajo oziroma so ga Gadafija te da jim zraste prek glave ga rušijo.Enako je po vsej arabskih afriških pa tudi evropskih državaj.Skratka od časov kda so indijance vničili delajo ka ščejo na konci nam pa pamet solijo z svojimi kvazi idejami.
gost - Čika-pajo Kriza v Sloveniji neje povezana z Amerikanci. Tau si mamo sami pripisati. V času Janše so banke dajale nekontrolirane visoke kredite. Ta denar se ne bo nikoli vrnil, ker imamo nesposobne politike. Kriza Evropske unije je povezana z samo Evropo. Predvsem Nemčija je v svojo korist izvajala določene ukrepe. Glede GADAFIJA: Seveda se ZDA ne bo vtikala če država pod avtokracijo deluje. Ko se pa narod spreobrne in pride do velikih pobojev pa zadeva postane drugačna. Predvsem pomembno pa je, da en človek ne more imeti v rokah celotno naftno industrijo države. ZATO JE PAMETNO DA DRŽAVE (NEJ SAMO ZDA) UKREPAJO. ZARADI SIRIJE SE JE NAFTA LEPAU PODRAŽILA, KER SE JE CELOTNA DRŽAVNA INDUSTRIJA USTAVILA (in tau vsi čutimo). Zdaj pa če nobeden nede ukrepo in do vse države tak delale bomo slovenci pešačili od MS do LJ! Zadeve pač niso tak enostavne kak si določeni mislijo. Tau ka se guči, ka je Bush napadno Irak zaradi nafte so pravljice za lahko noč. Zadeve so bistveno bolj komplicirane in krojijo usodo vseh držav.
Nekaj tega kar je avtor zapisal že drži nekaj pa ne. Predvsem to da je pri nas študij zastonj. Poznam kar nekaj ljudi ki svojim otrokom namenijo za naše razmere lepe denarce da lahko bivajo v Ljubljani in študirajo. Djestvo je tudi da ne moremo kar tako primerjati Amerike in Slovenije. Res pa je da pri nas pride veliko mladih z diplomami domov in ko se malo z njim pogovarjaš takoj vidiš da ima zelo malo znanja, parktičnega znanja ali izkušenj pa skoraj nič. Da je težko primerjati Ameriko in Slovenijo je tudi v tem, da študi pri nas res ni investicija, ker veliko mladih pride nazaj domov z diplomo in je v Pomurju na žalost ne more vnovčiti. V Ameriki je to povsem drugače.
@ gost - Bojan "ZDA ima daleč največ NOBELOVIH NAGRAJENCEV na svetu"ll - glede na dejstvo, da je tudi Obama dobil Nobelovo nagrado za mir, na ta podatek ne bi dal preveč.
gost - domače je najboljše Ti kar pri domačon ostani pa ne premišlavli preveč, ker norosti pišeš:)