Danes praznujemo Gregorjevo, dan ko se ptički ženijo

Danes praznujemo Gregorjevo, ki velja za praznik pomladi. To je dan, ko se ptički ženijo, ko vržemo luč v vodo in se začne prebujati narava.

Po starem koledarju god papeža Gregorja Velikega

Po starem julijanskem koledarju je na prvi pomladanski dan praznoval god sv. Gregor, znan kot prinašalec luči. To je bil Gregor Veliki, rojen leta 540 v Rimu, nekoč znan kot idealni papež in cerkveni učitelj. Bil je zavetnik rudarjev, zidarjev, izdelovalcev gumbov in našitkov, učenjakov, učiteljev, študentov, za boljšo rodnost so se mu rade priporočale ženske, bil je zavetnik glasbenikov itd.

Staro slovensko ime za mesec marec, ki pa se ni uveljavilo, je bilo gregorščak ali gregorski mesec.

Prvotno sta se praznik in začetek pomladi ujemala

Leta 1528 se je koledarski sistem spremenil, iz julijanskega smo prešli na gregorijanskega. S tem se je praznik pomladi pomaknil in danes ne sovpada s prvim koledarskim dnem pomladi. Pozneje je cerkev god sv. Gregorja prestavila na 3. september, na dan njegovega škofovskega posvečenja. Zato na današnji koledarjih na dan 12. marca najdemo drugega svetnika.

Ko se narava prebuja in oživimo

Gregorjevo je nekoč veljalo za praznik s pozitivno konotacijo, ko ponovno oživimo, dnevi se daljšajo, narava se začenja prebujati iz zimskega spanja. Ta dan je označeval tudi čas pričetka del na poljih in pomladnih opravil zunaj hiše.

Zaradi žvrgolenja ptičkov po vrtovih in grmovju pa radi pravimo, da se na Gregorjevo ptički ženijo. Nekateri imajo danes Gregorjevo za slovensko različico Valentinovega.

Spuščanje gregorčkov po rekah in opazovanje ptic

Gregorjevo velja tudi za dan, ko spustimo luč v vodo. Dan se začne daljšati, zato je potrebne manj razsvetljave. Gre za šego, ki je bila nekoč značilna predvsem za obrtniško in delavsko okolje na Gorenjskem. Spuščene luči v vodo so imele v časih, ko še niso poznali elektrike, v nekaterih krajih po Sloveniji, točno določeno obliko. Na predvečer Gregorjevega so v reke in potoke vrgli kos lesa z gorečim, v smolo namočenim oblanjem ali s svečo. Namen običaja je bil, da voda simbolično s seboj odnese vse slabo in zimo.

Danes postaja to vse bolj družinski običaj. Otroci izdelujejo skupaj s starši plavajoče hišice, t.i. gregorčke in jih spuščajo po potokih in rekah po vse več krajih po Sloveniji. Pri tem je potrebno misliti tudi na bregove rek, ki naj ostanejo čisti, zato naj bodo materiali naravni in ne stiropor, ki sicer dobro plava. Drugi naredijo barčice in čolničke ter jih osvetlijo s svečami. Pri nas že nekaj let spuščajo gregorjeve ladjice in lučke v Ščavnico v Pristavi. Po več krajih po Pomurju pa v tem času organizirajo tudi opazovanja ptic, ki so prav tako simbol tega praznika.

Foto: pomurec.com, freeimages.com