Mladi odhajajo tudi čez lužo

Mladi so se prej pretežno odločali za pridobivanje delovnih izkušenj v tujini v sosednih državah ali EU, v sklopu Erasmus izmenjav, zdaj pa po njih odhajajo tudi čez lužo.

Na podlagi intervjujev smo izvedeli, da so mladi v ZDA delali različno dolgo, od nekaj tednov do par mesecev. Svoje izkušnje so si nabirali na področju IT industrije, razvoja, integracije in testiranja kontrolnega sistema za medicinsko opremo ter gostinstva in turizma. Razlogi za tamkajšno delo so osebni, kot npr. nagrada na tekmovanju ali v sklopu poletnega dela ter službene narave, v okviru katere gre za zanimiv projekt ali delo na sedežu firme.

Poglavitne razlike, ki jih mladi opažajo pri delu v ZDA in v Sloveniji so, da se v ZDA dela dlje časa vsak dan, prav tako ljudje več časa preživijo v službi, ponekod imajo tam urejene tudi prostočasne aktivnosti ali rekreacijo. Nekatera večja podjetja imajo tudi vrtce. Služba v ZDA posamezniku tako vzame več časa. V Slovenij smo vajeni 8-urnega delovnika in drugih delavskih pravic, kot so bolniška, enoletna porodniška, malica in plačan dopust. V ZDA je pa vse bolj stvar individualnega dogovora. V ZDA tudi ne poznajo študentskega dela, kot ga imamo v Sloveniji. Zaposleni v gostinstvu so, ne glede na status, plačani po urni postavki ali z napitninami, plačilo prejemajo tedensko oz. na dva tedna, dolžni so plačevati davke (državne in zvezne) in vložiti davčno napoved. Napitnina predstavlja za delavce, ki spadajo v kategorijo »delavci, ki prejemajo napitnino« (tipped workers), večji del plače. Napitnine so v ZDA »obvezne« in se v gostinstvu gibljejo od 10 do 20 odstotkov od zneska računa. V primeru, da natakar z napitninami ne doseže minimalne plače, ki je predpisana v zvezni državi, mu mora le-to zagotoviti delodajalec.

Ob vsem tem pa obstajajo tudi prakse iz delovnega okolja v ZDA, ki bi jih bilo treba prenesti tudi v Slovenijo in sicer je v ZDA večja transparentnost ter odprtost pri deljenju idej in novostih. Manj je pravil, več je odvisno od posameznika, za kakšne pogoje se dogovori v podjetju. Bolj so naklonjeni tekmovalnosti in ambicioznosti, v Sloveniji sta ti lastnosti smatrani kot negativni. Tudi kritiko v ZDA sprejemajo bolj odprto, kot nekaj normalnega, medtem ko jo v Sloveniji vzamemo zelo osebno. V ZDA je povsem običajno, da ljudje pogosteje menjajo službo.

O zaposlovalnih, službenih in delovnih praksah v Sloveniji, ki se jim zdijo boljše urejene kot v ZDA so maldi povedali, da je to 8-urni delovnik, ki se v večini slovenskih podjetij tudi dejansko upošteva in izvaja, v ZDA pa je to zgolj na papirju, saj je marsikdo v službi cele dneve. Zdravstveno zavarovanje, urejenost bolniške odsotnosti, praznikov in količina dopusta je v Sloveniji veliko boljše urejeno kot v ZDA. V ZDA je sicer višji zaslužek, ki pa ima tudi negativno plat, saj si vsak zaposleni mora sam plačevati zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, davke ter prispevke. Kot že omenjeno je pri nas za osnovne delavske pravice boljše poskrbljeno kot v ZDA.

Glede možnosti za poklicni razvoj in napredovanje v Sloveniji ter v tujini je povsem odvisno od profila oziroma področja dela. Na podlagi intervjujev lahko rečemo, da v IT profilu ni toliko pomembna lokacija dela. Na splošno pa lahko rečemo, da so možnosti za poklicni razvoj in napredovanje boljše v ZDA, a je tudi odvisno od področja dela. Podjetja in javne ustanove so v Sloveniji v primerjavi z ZDA ponavadi veliko manjša in že zato je možnosti za napredovanje manj. V večjih podjetjih ima posameznik tudi več možnosti, da se uči od kolegov. Delavnost in pridnost se v ZDA nedvomno nagradita. Vendar je ob tem potrebno upoštevati dejstvo, da je treba v ZDA za uspeh in dobro plačilo zelo garati.

Tudi glede kakovosti življenja lahko povzamemo, da je le-ta v Sloveniji boljša. ZDA ni preveč socialna država. Če ti spodleti in nisi zmožen skrbeti sam zase, ostaneš na cesti, plačanega dopusta in večmesečne porodniške ni, zdravstvene oskrbe pa si tudi vsak ne more privoščiti. Tudi kakovost javnega šolstva ni primerljiva s kakovostjo slovenskega. Visokošolsko izobrazbo si lahko privoščijo le premožni in tisti, ki vzamejo študijske kredite. Tudi kakovost hrane in cenovna dostopnost kakovostne hrane nikakor nista primerljivi s Slovenijo. V Sloveniji imamo tudi boljše urejen delovni čas in plača omogoča večini lagodnejše življenje kot v ZDA.

Rečemo lahko, da tovrstne delovne izkušnje v tujini mladim obogatijo življenjepis, hitreje odpirajo vrata, vsekakor pa je to odlična priložnost, ki mladim pomaga pri tujih jezikih, pri pridobivanju delovnih izkušenj ter pri osebni in kulturni rasti.

"This project was funded, in part, through a U.S. Embassy grant. The opinion, findings, and conclusions or recommendations expressed herein are those of the Authors and do not necessarily reflect those of the Department of State"