Na območju občine Tišina znova našli poginule labode, vzrok pogina ostaja nepojasnjen

Na območju občine Tišina so znova našli več poginulih labodov. Kot poroča STA, so mrtve ptice opazili ob gramoznici v Sodišincih, kjer so poginule labode našli že lani jeseni, prve kadavre pa je veterinarsko-higienska služba prevzela februarja letos.

Po besedah Brigite Slavec z Inštituta za perutnino so na poginulih živalih opravili rutinsko patoanatomsko raztelesbo z makroskopskim pregledom organov ter odvzemom vzorcev za laboratorijske preiskave. Preiskave so bile usmerjene predvsem v izključitev posebno nevarnih kužnih bolezni.

Z molekularnimi preiskavami so izključili prisotnost virusa aviarne influence, aviarnega avulavirusa 1 in virusa Zahodnega Nila. Preiskani živali sta bili izrazito shujšani, z znaki kaheksije, atrofije prsne muskulature in notranjih organov, izključili pa so tudi endoparazitozo.

Vzrok pogina kljub temu ostaja nepojasnjen. Zaradi slabega stanja trupel in napredovalih postmortalnih sprememb toksikološke analize niso bile opravljene. Zato ni mogoče potrditi ali izključiti možnosti zastrupitve, med drugim tudi z alkaloidi maka.

Nekateri prebivalci so namreč domnevali, da bi se labodi lahko zastrupljali z makom, saj naj bi se zadrževali na makovih poljih oziroma v njihovi bližini, pri živih živalih pa so opazili apatijo, omotičnost in nezmožnost letenja. Slavec je ob tem poudarila, da zastrupitve z alkaloidi maka brez toksikoloških analiz ni mogoče ne potrditi ne izključiti.

Možni bi bili tudi drugi vzroki, denimo fitofarmacevtska sredstva, mikotoksini ali težke kovine, a tudi teh možnosti zaradi neizvedenih toksikoloških preiskav ni bilo mogoče preveriti.

Slavec je opozorila tudi na sistemsko vrzel pri obravnavi takšnih primerov, saj za pogine prostoživečih živali, pri katerih vzrok ni kužna bolezen ali sum na namerno povzročitev, trenutno ni enotno opredeljenega protokola za nadaljnje ukrepanje.

Po njenem mnenju bi bilo v prihodnje smiselno oceniti tveganje sajenja industrijskega maka v bližini večjih vodnih površin, kjer se zadržujejo vodne ptice. Ob tem pa poudarja, da odločitve o morebitnih omejitvah ne bi smele biti sprejete prehitro, temveč na podlagi znanstvenih dokazov in sodelovanja različnih strok.

Vir: STA, Foto: arhiv