LOKALNO
Slovar slovenskega knjižnega jezika
Besede iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika.
| Številka | Slovenska beseda | Razlaga |
| 1. | abdómen | trebuh |
| 2. | abdúkcija | odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege |
| 3. | abonènt | kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik |
| 4. | ábraham | petdeseti rojstni dan |
| 5. | abrúpten | ki je brez zveze, odtrgan |
| 6. | absentízem | izostajanje (od dela), odsotnost |
| 7. | absórpcija | vpijanje, vsrkavanje |
| 8. | afektácija | nenaravno, izumetničeno vedenje ali govorjenje |
| 9. | agráfa | sponka, ki se uporablja za spenjanje in okras |
| 10. | žvókno | odprtina pred kuriščem kmečke peči |
| 11. | žvárcet | telečja obara z drobtinicami, prepraženimi na maslu |
| 12. | žvarovína | nekvalitetno meso z veliko maščobe, mren, kit |
| 13. | žuljavína | ožuljeno mesto (na koži) |
| 14. | žrebíti | roditi, povreči žrebe |
| 15. | žŕdast | velik in suh |
| 16. | živčnína | živčna snov v osrednjem živčevju |
| 17. | živobárvnost | lastnost, značilnost živobarvnega |
| 18. | žláhtnost | plemenitost, izbranost |
| 19. | žirántka | članica žirije |
| 20. | žíčar | ličinka hrošča pokalice, ki objeda korenine, gomolje poljskih in vrtnih rastlin |
| 21. | žerjavovódja | kdor upravlja žerjav |
| 22. | železokrívec | delavec, ki krivi železne palice |
| 23. | žarečína | razžarjena snov, magma |
| 24. | zvoníšče | prostor v zvoniku, kjer visijo zvonovi |
| 25. | zvonovína | plačilo za zvonjenje v cerkvi |
| 26. | zvitorépec | zvit, prebrisan človek |
| 27. | zvóčnost | lastnost, značilnost zvočnega |
| 28. | zvijáčnik | zvijačen človek |
| 29. | zvenketáti | dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega |
| 30. | zŕnovec | otajana zrnata zgornja plast snega |
| 31. | zuhljáti | prijeti za uhelj in stresti |
| 32. | zrésnjenost | stanje zresnjenega človeka |
| 33. | zrakotêsen | za zrak neprepusten |
| 34. | zorílnica | prostor za dozorevanje sadja, zoritev živil |
| 35. | zobátec | večja morska roparska riba z močnim zobovjem |
| 36. | znánka | ženska, ki se s kom pozna in ima z njim osebne stike |
| 37. | znánstvenofantástičen | nanašajoč se na znanstveno fantastiko |
| 38. | značájnež | značajen človek |
| 39. | znáčkar | kdor zbira značke |
| 40. | zmŕšiti | narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase |
| 41. | zmrzíšče | temperatura, pri kateri pri navadnem tlaku tekočina zmrzuje |
| 42. | zmonopolizírati | uvesti, pridobiti monopol |
| 43. | zmétek | tekočina, ki ostane pri izdelavi surovega masla; |
| 44. | zmenkaríja | dogovorjeno, organizirano srečanje, namenjeno spoznavanju novih ljubezenskih partnerjev: |
| 45. | zmerljívka | groba, nespoštljiva, žaljiva beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu |
| 46. | zmagovítost | lastnost, značilnost zmagovitega |
| 47. | zmájarstvo | dejavnost, ki je v zvezi z letanjem, s spuščanjem z zmaji |
| 48. | zlonaméren | ki ima zle, nepoštene namene |
| 49. | zločínskost | lastnost, značilnost zločinskega |
| 50. | zlépljenka | kar je narejeno iz zelo različnih elementov ali delov |
| 51. | zlatokódrast | ki ima zlato rumene kodre |
| 52. | zlátoporočênec | kdor praznuje petdesetletnico poroke |
| 53. | zintelektualizírati | uveljaviti, poudariti um, razum v kaki dejavnosti |
| 54. | zjeklenéti | postati zelo odločen, nepopustljiv |
| 55. | zidáriti | ukvarjati se z zidanjem |
| 56. | zgodovinopísje | dejavnost, ki se ukvarja s pisanjem del, knjig o zgodovini |
| 57. | zdecimírati | prizadejati občutno številčno izgubo |
| 58. | zavídnik | zavisten človek |
| 59. | zatočíšče | kraj, prostor, kamor se kdo zateče |
| 60. | zaslúgarstvo | delovanje, ravnanje, ki temelji na pretiranem poudarjanju lastnih zaslug |
| 61. | zanoréti | v dejanju pokazati svojo nespametnost, nerazsodnost: |
| 62. | založníca | ženska ali ustanova, ki se ukvarja z zalaganjem knjig, revij |
| 63. | zakriválo | kos blaga, tančica za zakritje obraza, ust |
| 64. | zaklepíšče | del ohišja strelnega orožja, v katerem se giblje zaklep |
| 65. | zafrustríran | ki čuti duševno stanje neugodja zaradi nasprotja med željami in možnostmi, ki jih nudi okolje |
| 66. | yulon | poliamidno vlakno jugoslovanske proizvodnje |
| 67. | wrestling | ameriška delno zrežirana rokoborba s prvinami spektakla |
| 68. | whirlpool | manjši bazen ali kad z masažnimi šobami in vodnimi vrtinci |
| 69. | vzžuboréti | žuboreč dvigniti se |
| 70. | vžigálo | priprava za vžiganje znamenj |
| 71. | vzórnost | lastnost, značilnost vzornega |
| 72. | vzpetína | del zemeljskega površja, ki je višji od okolice |
| 73. | vzlétati | ločevati se od tal, podlage in začenjati leteti: |
| 74. | vzgibljáj | gib, zlasti malo zaznaven, rahel |
| 75. | vzdražljívost | lastnost, značilnost vzdražljivega |
| 76. | vstavljálnica | uganka, pri kateri je treba v besedo, besede vstaviti manjkajoče črke, da se dobi rešitev |
| 77. | vsèrazumevajóč | ki izraža, kaže naklonjen, pozitiven odnos do vsakršnega mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga |
| 78. | vrvívka | vsak od navadno sedmih nizkih spevov, ki jih pojejo za tako petje gojeni kanarčki |
| 79. | vrednôta | čemur priznava kdo veliko načelno vrednost in mu zato daje prednost |
| 80. | vizionárstvo | notranje doživetje česa, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo |
| 81. | virtualizácija | prenos česa v računalniško okolje z namenom posnemati resničnost |
| 82. | vinográdništvo | gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vinske trte in pridelovanjem grozdja |
| 83. | vdihoválnik | priprava za vdihovanje, inhaliranje zdravil v obliki prahu |
| 84. | uvóznik | kdor se ukvarja z uvozom |
| 85. | utvára | predstava, navadno optimistična, ki ni osnovana na resničnosti |
| 86. | utrésti se | zmanjšati svojo prostornino zaradi tresenja |
| 87. | uskóštvo | prestop v drugo skupino, stranko |
| 88. | usekanína | rana, povzročena z udarcem z ostrim predmetom |
| 89. | univerbizácija | nastanek enobesednega poimenovanja iz večbesednega, poenobesedenje |
| 90. | tuzémstvo | ozemlje, dežele tostran državne meje |
| 91. | turíst | kdor potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila |
| 92. | trótovec | čebelja družina, v kateri matica ali čebele zalegajo neoplojena jajčeca |
| 93. | tripanosóm | bičkarji, ki živijo kot zajedavci v krvni plazmi |
| 94. | trigonometríja | geometrija, ki se ukvarja z razmerji med stranicami in koti trikotnika |
| 95. | trépang | kitajska jed iz mišične plasti užitnih brizgačev |
| 96. | transgenírati | spremeniti gensko zasnovo s pomočjo tehnologije |
| 97. | toplovòd | naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje tople vode |
| 98. | tenórsaksofón | saksofon s srednje ležečim tonskim obsegom |
| 99. | tahikardíja | pojav, da srce utripne v minuti večkrat, kot je normalno |
| 100. | šuménka | tableta, ki se zaužije raztopljena v tekočini, zlasti v vodi, in pri raztapljanju šumi |
| 101. | štrúčnica | podolgovata posoda, pletena iz slame, v katero se daje vzhajat štruca |
| 102. | štírivpréga | vprega s štirimi živalmi |
| 103. | škripávka | nazobčan rob levega sprednjega krila nekaterih žuželk za proizvajanje zvokov |
| 104. | ščínkavec | manjša ptica pevka, katere samec je po prsih rdeče rjav |
| 105. | šatúlja | manjša, navadno okrašena škatla, skrinjica za shranjevanje zlasti dragocenosti |
| 106. | svilotísk | rafična tehnika, pri kateri se odtiskuje skozi fino sito |
| 107. | svetovlján | kdor je široko, svetovno razgledan |
| 108. | svàt | kdor se udeleži praznovanja ob poroki |
| 109. | suspenzórij | priprava za oporo poškodovanega ali obolelega visečega dela telesa |
| 110. | súperstruktúra | obsežna celota, sestavljena iz medsebojno povezanih, odvisnih elementov |
| 111. | súmobórec | športnik, ki se ukvarja s sumom, tradicionalno japonsko rokoborbo |
| 112. | sukulènt | rastline, ki imajo veliko tkiva, vsebujočega vodo |
| 113. | substantivizírati | dati besedi, ki ni samostalniška, samostalniške lastnost |
| 114. | stŕnjenka | močnata jed iz sadja, želatine, mleka, škroba in dodatkov |
| 115. | strankokracíja | vladavina ene ali več političnih strank, ki uveljavljajo zlasti svoje interese |
| 116. | stolpíca | članek v reviji ali časopisu z izrazito poudarjenim osebnim stališčem avtorja, ki navadno izhaja v določenih časovnih presledkih |
| 117. | stereofoníja | snemanje ali predvajanje zvoka, ki omogoča prostorsko dojemanje |
| 118. | steklárstvo | dejavnost, ki se ukvarja s proizvodnjo in obdelavo stekla, steklenih izdelkov |
| 119. | starínarstvo | zbiranje predmetov starinske vrednosti |
| 120. | sporádičen | ki se pojavlja od časa do časa, posamično in navadno na različnih krajih |
| 121. | sporazúmarstvo | lastnosti ali ravnanje človeka, ki (rad) sklepa (slabe, nenačelne) sporazume |
| 122. | spodvíhek | del prevleke za blazine, ki se zaviha, zapogne |
| 123. | spogledljív | ki izraža naklonjenost, simpatijo do druge osebe, navadno z opaznim pogledovanjem, vedenjem |
| 124. | spodbudílo | redstvo, ki povečuje dejavnost organa, organizma |
| 125. | spéktrofotométer | priprava za merjenje spektrov svetlobe, posnetih na fotografsko ploščo |
| 126. | spázem | nehoteno, navadno boleče delovanje mišic, pri katerem se spremeni zlasti njihova napetost, krč |
| 127. | spahováti | delati, da so leseni deli, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni, povezani |
| 128. | sóržica | mešanica pšenice in rži |
| 129. | sòodnôsnica | beseda, navadno zaimek v nadrednem stavku, ki kaže na vrsto odvisnika |
| 130. | somnambulíst | kdor ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal |
| 131. | sonáta | instrumentalna skladba z več stavki, od katerih je vsaj eden v sonatni obliki |
| 132. | solínarstvo | gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem soli na solinah |
| 133. | slow food | način počasnega prehranjevanja, povezan z zdravo, raznoliko, lokalno hrano in izbrano pijačo |
| 134. | sladkórček | industrijsko izdelana drobna slaščica iz sladkorja in dodatkov |
| 135. | skŕček | količina, navadno izražena v odstotkih, ki pove, za koliko se kaj skrči |
| 136. | sistematizírati | urediti, razvrstiti po določenem sistemu, v določene sisteme |
| 137. | sinicéza | združitev dveh samoglasnikov pri izgovoru v en zlog, zlitje |
| 138. | simulátor | naprava, s katero se umetno ustvarjajo delovni pogoji, kot so pri opravljanju določenih nalog, operacij v resnici |
| 139. | sifonófora | morski ožigalkarji, ki jih sestavljajo različni polipi in meduze |
| 140. | sesutína | plast zemlje, kamnine, nastala zaradi krušenja, sesipanja |
| 141. | servitút | pravica do delnega omejevanja lastnika pri razpolaganju s svojo lastnino ali do delne uporabe tuje lastnine; služnost |
| 142. | senténca | zgoščeno izražena globoka misel, temelječa na življenjski izkušnji |
| 143. | sekatúra | povzročanje neprijetnosti, slabe volje s pretiranimi zahtevami |
| 144. | sanktuárij | del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino |
| 145. | sámoaktualizácija | težnja po uresničevanju osebnostnih zmožnosti |
| 146. | roževína | trdo tkivo, ki sestavlja rogove, nohte, lase |
| 147. | rokôvnik | koledar v obliki knjige, v katerem je ob datumu večji prostor za vpisovanje obveznosti, dolžnosti |
| 148. | rododéndron | alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti |
| 149. | robinzonáda | literarno delo iz življenja daleč od civilizacije živečih ljudi, zlasti brodolomcev |
| 150. | roaming | uporaba mobilnega telefona zunaj območja dosega domačega operaterja, navadno v tujini |
| 151. | rezervoár | zaprt prostor ali posoda za shranjevanje navadno večjih količin plina, tekočine |
| 152. | respirátor | priprava, ki varuje dihalne organe pred trdnimi snovmi in tekočinami, razpršenimi v zraku |
| 153. | repelènt | sredstvo, ki ščiti pred piki žuželk, klopov |
| 154. | rekonvalescènt | kdor prestane bolezen, a se mora še okrepiti, prebolevnik |
| 155. | rejênec | tuj otrok, ki ga kdo za plačilo vzame v popolno oskrbo |
| 156. | refrákcija | pojav, da se spremeni smer valovanja pri prehodu v drugo snov |
| 157. | redkobesédnost | lastnost, značilnost redkobesednega človeka |
| 158. | razvédati se | določati svojo lego, položaj glede na določene točke, znamenja |
| 159. | razsódnost | sposobnost v težkem položaju razumno, premišljeno ravnati |
| 160. | razmejeváti | določati, označevati mejo med čim |
| 161. | razlúknjati | narediti luknje, luknjice na več mestih |
| 162. | razdišáviti | narediti, da kaj ni več dišeče |
| 163. | rášpa | orodje z drobnimi zobci po površini za obdelovanje nekovinskih predmetov |
| 164. | rádiomehánik | mehanik za izdelovanje in popravljanje radijskih aparatov |
| 165. | pustolôvec | kdor išče, ljubi pustolovščine |
| 166. | psihomotóričen | nanašajoč se na gibalne učinke duševnih procesov |
| 167. | psíhosociolóški | duševen in družben, družbosloven v medsebojnem odnosu |
| 168. | provincializácija | pojav, da postane za kaj značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost |
| 169. | próbiótik | pripravek, ki vsebuje žive mikroorganizme, ki ugodno vplivajo na zdravje človeka, živali |
| 170. | privatíst | kdor ne obiskuje šolskega pouka, ampak opravi samo izpite na šoli |
| 171. | prišepetáti | šepetaje reči, povedati komu kaj, zlasti česar ta ne ve |
| 172. | prigrizováti | jesti zalogaje česa zraven česa drugega |
| 173. | prezimovalíšče | kraj, prostor, kjer kdo prezimuje |
| 174. | preprógar | izdelovalec ali prodajalec preprog |
| 175. | preplastítev | obnovitev površine z nanosom nove vrhnje plasti |
| 176. | premetèn | ki zna z iznajdljivostjo, premišljenostjo presenetiti, prevarati |
| 177. | preludírati | z glasbilom improvizirati za uvod |
| 178. | prèdznánstven | nanašajoč se na čas pred nastankom določene vede, znanosti |
| 179. | prêfabrikát | vnaprej izdelan gradbeni element |
| 180. | pesimíst | kdor vidi vse v življenju slabše, kot je, črnoglednež |
| 181. | ožigálka | s strupeno sluzjo napolnjen mehurček s trnasto cevčico |
| 182. | otísk | poškodba tkiva, kože zaradi pritiska, tiščanja |
| 183. | osónčenost | obsijanost zemeljske površine s sončnimi žarki |
| 184. | osládnost | lastnost, značilnost osladnega |
| 185. | oróbkati | odstraniti zrna s storža |
| 186. | organogén | ki je nastal iz organizmov |
| 187. | oprhávati | z rahlim udarjanjem odstranjevati s česa |
| 188. | opalescénca | spreminjanje barvnih odtenkov kot pri opalu |
| 189. | oksidáza | encim, ki katalizira oksidacijo snovi z molekulskim kisikom |
| 190. | odisejáda | dolgotrajno, dogodivščin polno potovanje |
| 191. | obmêjek | nezoran, travnat del med njivami |
| 192. | novitéta | kar se v določenem okolju prvič uvede, pojavi |
| 193. | nimbostrátus | nizek slojast oblak, iz katerega dežuje, sneži |
| 194. | nèzavzétost | lastnost človeka, ki mu manjka zavzetosti |
| 195. | nevtríno | osnovni delec brez električnega naboja in brez mase |
| 196. | névrolingvístika | jezikoslovje, ki proučuje možganske procese, ki vodijo razumevanje, tvorbo in znanje jezika |
| 197. | nèsolvéntnost | nesposobnost v danem času poravnati svoje plačilne obveznosti |
| 198. | nèpretenciózen | umetniško, strokovno nezahteven |
| 199. | némeza | pravična usoda, pravična kazen, maščevanje |
| 200. | navkljúb | izraža, da je dejanje namerno drugačno, kot se želi, pričakuje |
| 201. | nativízem | filozofska smer, po kateri so nekatere predstave, nekateri pojmi človeku prirojeni |
| 202. | nastŕgati | s strganjem priti do določene količine česa |
| 203. | nasipína | plast peska, proda, mivke, nastala zaradi nasipanja (tekoče) vode, vetra |
| 204. | napovedoválnica | akustično izoliran prostor za napovedovanje oddaj in branje poročil |
| 205. | napleteníčiti | reči, povedati veliko, s številnimi podrobnostmi |
| 206. | namòk | namočene kože, namenjene za predelavo v usnje |
| 207. | nalóščiti | dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem |
| 208. | nahújskati | spodbuditi k dejanjem, slabim, škodljivim za družbo |
| 209. | naelektrizírati | močno vznemiriti, razvneti |
| 210. | nàdprostóren | ki po pomembnosti, veljavnosti presega določen prostor |
| 211. | aerobióza | pridobivanje življenjske energije z uporabo prostega kisika |
| 212. | agoníja | smrtni boj, umiranje |
| 213. | alterácija | sprememba, menjava |
| 214. | antropocentrízem | nazor, da je človek edini subjekt vsega, kar je |
| 215. | apodíktičen | ki izraža popolno gotovost in ne trpi ugovora |
| 216. | avdiénca | uradni sprejem pri visokem dostojanstveniku |
| 217. | bakláti | goreti z močnim, zaganjajočim se plamenom |
| 218. | baldahín | streha iz dragocene tkanine, nebo |
| 219. | balovína | trava kraških pašnikov z dolgimi resami v cvetih |
| 220. | batiskáf | podmornici podobna naprava za raziskovanje večjih morskih globin |
| 221. | beatifikácija | proglasitev za blaženega |
| 222. | bestiálnost | živalska okrutnost, zverinstvo |
| 223. | bibliofíl | ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih |
| 224. | bílingvízem | znanje in redna raba dveh jezikov; dvojezičnost |
| 225. | bòbstèza | umetno zgrajena proga za vožnjo z bobom |
| 226. | boksít | ruda, iz katere se pridobiva aluminij |
| 227. | botulízem | zastrupitev s konzervirano hrano, okuženo z bakterijo |
| 228. | brêjost | stanje breje živali |
| 229. | brezpokójnost | stanje brez pokoja, miru |
| 230. | briketárna | obrat za izdelovanje briketov |
| 231. | budítelj | kdor si prizadeva za nacionalni, politični in kulturni dvig naroda |
| 232. | burlésknost | groba šegavost, norčavost |
| 233. | carízem | vladavina z neomejeno carjevo oblastjo |
| 234. | ceráda | velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje |
| 235. | ciklofreníja | duševna bolezen, ki se izmenično pojavlja v obliki manije in depresije |
| 236. | ciklonizírati | uničevati mrčes s plinom ciklonom v zaprtih prostorih |
| 237. | címetovec | tropsko drevo, katerega posušeno lubje se uporablja kot dišava |
| 238. | cirkulárka | stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo, krožna žaga |
| 239. | cirokúmulus | oblak v obliki majhnih belkastih kopic v velikih višinah, ovčice |
| 240. | čájevka | rumena kitajska vrtnica z vonjem po čaju |
| 241. | čásnik | dnevno ali tedensko glasilo za obveščanje javnosti |
| 242. | častílec | kdor koga ali kaj časti, občuduje |
| 243. | čebelárstvo | gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel |
| 244. | čevljárstvo | obrt za izdelovanje ali popravljanje obutve |
| 245. | človekoljúb | kdor ljubi ljudi in jim rad pomaga |
| 246. | čokohólik | kdor pretirano uživa čokolado |
| 247. | čudovíšče | nenavadno, fantastično bitje ali stvar |
| 248. | čuvárka | ženska, ki si prizadeva, da se kaj ohrani |
| 249. | čvekálnica | internetna storitev, ki omogoča sočasno komunikacijo med uporabniki; klepetalnica |
| 250. | daljínec | elektronska priprava za krmiljenje in usmerjanje delovanja elektronskih naprav |
| 251. | damjakovína | usnje iz damjakove kože |
| 252. | dárker | pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v oblačenju v črno |
| 253. | davkoplačeválec | kdor mora plačevati davek |
| 254. | decénten | ki ne vzbuja pozornosti; nevsiljiv, zadržan |
| 255. | dedúkcija | sklepanje iz splošnega na posamezno |
| 256. | defléktor | priprava, ki (pre)usmerja tok plina, vode, vetra v zaželeno smer |
| 257. | dehumanizácija | odvzem, odstranitev človeških vrednot, dostojanstva; razčlovečenje |
| 258. | deinstitucionalizácija | odvzem ustaljene, zakonske oblike |
| 259. | dekantírati | odlivati bistro tekočino z usedline |
| 260. | deklíščina | pogostitev, na katero povabi nevesta pred poroko svoje prijateljice |
| 261. | dekúbitus | rana na telesu, nastala zaradi dolgega ležanja; preležanina |
| 262. | deménca | oslabitev, zmanjšanje umskih sposobnosti |
| 263. | demistifikácija | odprava, odstranitev mističnosti s česa |
| 264. | demoralizátor | kdor povzroča upadanje ali izgubljanje poguma, bojevitosti |
| 265. | dendrografíja | nauk o drevju in drugih lesnatih rastlinah |
| 266. | denominírati | uvesti novo denarno, vrednostno enoto v zameno za večje število starih |
| 267. | depopulácija | upadanje števila prebivalcev na določenem območju |
| 268. | detánt | popuščanje (napetosti) v medsebojnih odnosih, zlasti političnih |
| 269. | dezorientácija | pomanjkanje, izguba orientacije, zlasti idejne |
| 270. | diabétik | kdor ima sladkorno bolezen |
| 271. | diafíza | srednji vzdolžni del dolge cevaste kosti |
| 272. | dietétika | nauk o posebni in pravilni prehrani, zlasti za bolnike |
| 273. | difamírati | jemati komu ugled; blatiti, sramotiti |
| 274. | digresíja | odmik od glavnega, bistvenega, odstopanje |
| 275. | dihotomíja | delitev, ločevanje na dva med seboj nasprotna dela |
| 276. | dirkalíšče | posebej urejen prostor za dirke |
| 277. | dozdévek | nejasno sklepanje, misel, da je kaj verjetno, resnično |
| 278. | drevoréd | cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh |
| 279. | dvóústničnik | soglasnik, tvorjen z obema ustnicama |
| 280. | ébenovec | tropsko drevo, ki daje dragocen trd, temen les |
| 281. | efedrín | alkaloid, ki poživljajoče deluje na avtonomno živčevje in krvni obtok |
| 282. | egomán | kdor pretirava v občudovanju samega sebe, zlasti svoje moči |
| 283. | ekléktik | kdor prevzema in spaja različne sisteme, poglede, ugotovitve |
| 284. | ekodúkt | umetni prehod za varno gibanje divjih živali prek avtoceste |
| 285. | ekspeditívnost | sposobnost za hitro, spretno opravljanje česa |
| 286. | ekspresíven | ki izraža ali vzbuja čustveno prizadetost |
| 287. | eléktrokardiográm | grafični prikaz razlik v električnih potencialih v srčni mišici |
| 288. | eléktroluminiscénca | sevanje za snovi značilne svetlobe pod vplivom električnega toka |
| 289. | emocionálec | kdor ne skriva emocij oziroma jih javno izraža |
| 290. | entelehíja | gibalo smotrnega razvoja česa do popolne, dovršene oblike |
| 291. | estrádnik | slavna, znana oseba s področja popularne kulture |
| 292. | evolutíven | ki se postopno spreminja, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvojen |
| 293. | falcon | poslovno letalo francoskega proizvajalca Dassault Aviation |
| 294. | filantróp | kdor ljubi ljudi in jim rad pomaga, človekoljub |
| 295. | fiziatríja | veda o poškodbah, obolenjih gibalnega sistema telesa in o njihovem zdravljenju |
| 296. | flokíst | jadralec, ki upravlja vitel floka pri jamboru |
| 297. | fluorografírati | rentgensko slikati prsni koš na filmski trak |
| 298. | formulácija | besedna oblika izrazitve česa |
| 299. | gádina | luknja, kraj, kjer so gadje |
| 300. | galvanométer | priprava za merjenje šibkega električnega toka |
| 301. | géopsihologíja | nauk o vplivu zemljepisnih faktorjev na človekovo duševnost |
| 302. | glíptika | izdelki iz poldragih kamnov, kovine ali stekla z vrezano ali reliefno podobo |
| 303. | grádel | močna lanena ali bombažna tkanina za žimnice, delovne obleke |
| 304. | grafomaníja | bolezensko nagnjenje k čezmernemu pisanju |
| 305. | hárfa | glasbilo trikotne oblike s strunami, na katere se brenka s prsti obeh rok: |
| 306. | havána | cigara iz boljših vrst tobaka, zlasti kubanskega |
| 307. | hegemoníja | vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki, nadvlada |
| 308. | heráldika | veda o grbih, grboslovje |
| 309. | hídromeliorácija | izboljševanje zemljišč z osuševanjem ali namakanjem |
| 310. | híperinflácija | čezmerno, veliko upadanje kupne moči denarja |
| 311. | ígelnica | del pletilnega stroja, v katerem so nameščene igle |
| 312. | ikebána | skupek navadno nesimetrično razporejenih, harmonično učinkujočih cvetlic, rastlin |
| 313. | infiltrát | tkivo, prepojeno s tujimi snovmi, tekočinami, celicami, prepojina |
| 314. | inkriminácija | obdolžitev, obtožba |
| 315. | interiorizírati | narediti, da postane kaj notranje, osebno, ponotranjiti |
| 316. | intuicionízem | filozofska smer, po kateri je intuicija glavni vir spoznanja |
| 317. | izobár | element, ki ima enako atomsko maso kot določeni element |
| 318. | izpodjéda | kraj, prostor, ki nastane zaradi izpodjedanja zemlje |
| 319. | izséljenec | kdor se izseli v tujino |
| 320. | izvírnež | kdor se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih |
| 321. | jájčevec | enoletna kulturna rastlina ali njen jajčasti sad |
| 322. | jámarstvo | obiskovanje, odkrivanje, raziskovanje podzemeljskih, kraških jam |
| 323. | jarovizácija | vplivanje na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline |
| 324. | jérovica | rodovitna rdeče rjava prst na krasu |
| 325. | kaligrafíja | pisanje z lepimi, čitljivimi črkami, lepopisje |
| 326. | kalílnica | delavnica, obrat za kaljenje kovinskih predmetov |
| 327. | kalorifêr | električna priprava, iz katere piha topel zrak za ogrevanje prostorov |
| 328. | kánava | vezava, ki daje tkanini luknjičav videz |
| 329. | kapacitívnost | razmerje med množino elektrine in napetostjo na kondenzatorju |
| 330. | karabín | podolgovata kovinska priprava z vzmetnim jezičkom za pripenjanje |
| 331. | karakál | ris z velikimi uhlji, ki živi v stepah in puščavah Afrike in Azije |
| 332. | karírast | ki ima večbarven vzorec v obliki pravokotno se križajočih črt, prog |
| 333. | katatoníja | skupek psihomotornih bolezenskih znamenj |
| 334. | klarinét | pihalni instrument z višjim tonskim obsegom |
| 335. | klementína | južno drevo, križanec mandarine in pomaranče, ali njegov sad |
| 336. | klestílnik | priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem |
| 337. | klorofórm | brezbarvna hlapljiva tekočina, ki ima narkotični učinek |
| 338. | kòencím | nebeljakovinska spojina, ki se veže z encimi in omogoča njihovo delovanje |
| 339. | kofeín | alkaloid v kavi, čaju, kakavu, ki poživljajoče deluje na centralno živčevje |
| 340. | kompózitum | beseda, nastala z združitvijo dveh ali več besed |
| 341. | kongéstija | pojav, da se ožilje kakega dela telesa prenapolni z arterialno krvjo, naval krvi |
| 342. | krasoslôvje | veda o krasu, kraških pojavih: razvoj, zgodovina krasoslovja |
| 343. | kritizêrstvo | pristransko, tendenciozno ugotavljanje negativnih lastnost |
| 344. | kvórum | za sklepčnost potrebno število članov, glasovalcev |
| 345. | ladjedélništvo | dejavnost, ki se ukvarja z graditvijo in popravljanjem ladij |
| 346. | laktóza | disaharid, ki je v mleku, mlečni sladkor |
| 347. | lénta | širok trak, ki se nosi poševno čez prsi kot del ali znak visokega odlikovanja |
| 348. | leták | list papirja z obvestilom, vabilom, reklamo, ki se deli v javnosti |
| 349. | letovíščarstvo | preživljanje letnega dopusta, počitnic zunaj stalnega bivališča |
| 350. | linearízem | likovno izražanje s črtami in ravnimi ploskvami |
| 351. | maéstro | naslov zlasti za starejšega, uglednega skladatelja, dirigenta, mojster |
| 352. | magdalénka | redovnica reda, ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov |
| 353. | magnetofón | priprava za zapisovanje in predvajanje zvoka s pomočjo magnetnega traku |
| 354. | mainstream | ideje, stališča ali dejavnosti, ki jih večina ljudi sprejema in jih ima za običajne |
| 355. | marginálec | kdor ni vključen v družbeno dogajanje, življenje, obrobnež |
| 356. | mečkánka | izdelek iz tkanine ali drugega materiala, ki ima zmečkano, nagubano površino |
| 357. | meditírati | globoko premišljevati, razmišljati: meditirati o življenju |
| 358. | memoaríst | pisec spominov |
| 359. | mesečínast | svetel od mesečine, mesečen |
| 360. | metronóm | priprava za natančno določanje hitrosti izvajanja skladb |
| 361. | mikologíja | veda o glivah, gobah |
| 362. | miroljúbje | ljubezen do miru in težnja po mirnem reševanju problemov, sporov |
| 363. | mistifikátor | kdor vara, zavaja koga, zlasti z na videz resničnimi trditvami, sporočili |
| 364. | mnogokótnik | premočrtni lik s tremi ali več stranicami |
| 365. | mračnjáštvo | miselnost, ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju |