Na ta julijski dan so ljudje opazovali kače, razlog vas bo presenetil

Za 4. julij je v ljudskem izročilu vezanih več vremenskih in kmečkih pregovorov. Ta dan goduje sveti Urh oziroma Ulrik Augsburški, ki je bil v preteklosti med Slovenci zelo čaščen svetnik; po nekaterih zapisih mu je na Slovenskem posvečenih veliko cerkva in podob po cerkvah. Med starimi modrostmi, povezanimi s tem dnem, izstopa pregovor: »Ako do Urha slišiš kukavico in Urh z Marjeto kače pase, posevek dobro rase.«

V jeziku naših prednikov to pomeni, da so v začetku julija pozorno spremljali naravo. Če se je še oglašala kukavica, če je bilo vreme dovolj toplo in živo, da so ljudje opazili tudi kače, je to veljalo za dober znak za rast posevkov.

Kukavica, kače in polja

Na prvi pogled se pregovor sliši nenavadno, a v njem je veliko kmečke logike. Kukavica je bila za ljudi eden izmed glasov pomladi in začetka poletja, kače pa so povezovali s toploto, soncem in razgibanim življenjem v naravi.

Če so bili ti znaki prisotni še okoli Urhovega, so ljudje sklepali, da narava deluje v pravem ritmu. Toplo vreme, dovolj vlage in bujna rast so pomenili, da se posevkom dobro godi. Julij je bil za kmete pomemben mesec, saj so se opravila na poljih, travnikih in vrtovih vrstila eno za drugim.

Takšni pregovori niso bili natančna vremenska napoved, ampak način, kako so ljudje povezovali opazovanja v naravi z delom na zemlji.

Če je na Urha mokro, čebelam kaže slabo

Drugi pregovor pravi: »Če je na Urha mokro, čebelam kaže slabo.«

Tudi ta modrost ima povsem praktično ozadje. Čebele so močno odvisne od vremena. Ob močnem ali dolgotrajnem dežju težje letajo, manj obiskujejo cvetove in slabše nabirajo nektar. Slabo vreme lahko poškoduje tudi cvetove, dež pa lahko nektar spere ali razredči. 

Za čebelarje in kmete je bilo to pomembno opozorilo. Če je bilo v času, ko bi morale čebele intenzivno izkoriščati pašo, vreme mokro in nestanovitno, je to lahko pomenilo slabšo pašo, manj medu in več skrbi v panjih.

Julij je bil mesec, ko se je odločalo veliko

V začetku julija je narava običajno na vrhuncu. Trave so bujne, polja zorijo, čebele iščejo pašo, ljudje pa spremljajo, ali bo vreme pomagalo ali škodilo. Dež je bil lahko blagoslov, če ga je bilo ravno prav. Če pa se je vlekel več dni, je hitro povzročil težave.

Mokra tla so otežila delo na polju, seno se ni sušilo, žetev se je zamikala, čebele pa so ostajale v panjih. Zato ni presenetljivo, da so pregovori za Urhovo povezani prav z rastjo posevkov in čebelami.

Ljudska modrost, ki še danes zveni znano

Danes vreme spremljamo z radarskimi slikami, satelitskimi posnetki in uradnimi napovedmi državne meteorološke službe, zato se na pregovore ne zanašamo več kot na napoved. ARSO denimo objavlja aktualne napovedi, opozorila, radarsko sliko padavin in druge vremenske podatke. 

A ljudski pregovori imajo še vedno svojo vrednost. Spominjajo nas, da so ljudje nekoč naravo opazovali zelo natančno. Znali so povezati oglašanje ptic, gibanje živali, rast rastlin, dež, sonce in delo na poljih.

In zato bo tudi letos 4. julija marsikdo pogledal v nebo. Če bo dan suh, topel in poln življenja, bi po stari modrosti to lahko pomenilo dobro za posevke. Če bo na Urha mokro, pa pregovor opozarja predvsem na tiste, ki so v poletju med najpomembnejšimi delavkami narave: čebele.

* Slike so simbolične