Če je na Cirila in Metoda tako vreme, se ne obeta nič dobrega

Za 5. julij, ko v Katoliški cerkvi obhajajo praznik svetih bratov Cirila in Metoda, je v ljudskem izročilu vezanih več vremenskih pregovorov. Svetnika, znana tudi kot slovanska apostola in sozavetnika Evrope, imata v slovanskem prostoru posebno mesto, saj ju izročilo povezuje s širjenjem krščanstva, pismenosti in kulture med slovanskimi ljudstvi. 

A v ljudskem koledarju ta dan ni bil pomemben le zaradi cerkvenega praznika. Na podeželju so ljudje 5. julija pozorno opazovali vreme, saj je začetek julija čas, ko se narava hitro spreminja, pridelek pa je lahko že zelo občutljiv na dolgotrajno mokroto, neurja in hladnejše vreme.

Eden izmed pregovorov pravi: »Če na Cirila in Metoda dež pere, orehe in kostanj obere.« Podobna različica opozarja: »Ako je dež Cirila in Metoda, orehe in kostanj domala ogloda.« Ljudska razlaga je jasna: če je na ta dan deževno in mokro, naj bi to slabo vplivalo na drevesa, plodove in jesensko letino.

Zakaj prav orehi in kostanj?

Orehi in kostanj so bili nekoč veliko več kot le jesenska poslastica. V kmečkem gospodinjstvu so pomenili hrano, zalogo, dodatek k prehrani in v nekaterih krajih tudi pomemben pridelek za prodajo. Zato ni presenetljivo, da so ljudje vremenu v času razvoja plodov pripisovali velik pomen.

Dolgotrajna vlaga, nevihte in močni nalivi lahko v poletnih mesecih škodijo rastlinam na več načinov. Dež lahko vpliva na opraševanje, poškoduje cvetove ali mlade plodove, poveča možnost bolezni in oteži normalen razvoj rastlin. Pri oreških je opraševanje pogosto povezano tudi z vetrom, pri sadnem drevju pa imajo pomembno vlogo čebele in drugi opraševalci. Strokovni viri poudarjajo, da vremenski dejavniki pomembno vplivajo na opraševanje in dejavnost opraševalcev. 

Ljudski pregovor zato ne govori nujno o natančni napovedi, ampak o izkušnji: če je bilo vreme v začetku julija nestanovitno, mokro in hladno, so se ljudje bali, da bo to pustilo posledice tudi jeseni.

Sonce je pomenilo upanje za medeno letino

Poleg pregovorov o dežju je s tem dnem povezana tudi bolj optimistična modrost: »Če Cirila in Metoda sonce gleda, medu bode polna skleda.«

Ta pregovor v ospredje postavlja čebele. Sončen, topel in miren dan je za čebele veliko ugodnejši kot deževno vreme. V takih razmerah lažje letajo, obiskujejo cvetove in nabirajo nektar. Raziskave o vplivu padavin na rastline in opraševalce kažejo, da dež lahko neposredno vpliva na cvetove in opraševalce ter spremeni čas obiskovanja cvetov. 

V ljudskem jeziku je bila zato slika preprosta: če na Cirila in Metoda sije sonce, je narava odprta, čebele so dejavne, paša je dobra, čebelarji pa lahko upajo na več medu.

Julij je bil mesec odločilnih znamenj

Začetek julija je bil na podeželju vedno občutljivo obdobje. Polja so bila v rasti ali dozorevanju, travniki so morali biti pokošeni in posušeni, sadno drevje je razvijalo plodove, čebele pa so izkoriščale poletno pašo. Ravno zato so ljudje v vremenu iskali znake, ki bi jim pomagali razumeti, kaj se lahko zgodi v naslednjih tednih.

Če je bilo vreme suho in sončno, je to pomenilo lažje delo, boljše pogoje za čebele in več upanja za pridelek. Če je deževalo, so se začele skrbi: seno se ni sušilo, cvetovi so bili mokri, čebele so ostajale v panjih, rastline pa so bile bolj izpostavljene boleznim.

Pregovor ni vremenska napoved, ampak spomin na življenje z naravo

Danes takšnih pregovorov ne razumemo kot zanesljive meteorološke napovedi. Vreme spremljamo z radarskimi slikami, napovedmi in opozorili, zato en sam dan ne more odločiti celotne sezone.

A ljudski pregovori imajo drugo vrednost. Kažejo, kako natančno so naši predniki spremljali sonce, dež, cvetenje, čebele, drevesa in pridelek. V njih je skrita praktična izkušnja ljudi, ki so živeli od zemlje in so dobro vedeli, da lahko nekaj dni slabega vremena spremeni potek poletnih opravil.

Zato bo tudi letos marsikdo 5. julija pogledal v nebo. Če bo deževalo, se bo spomnil opozorila o orehih in kostanju. Če bo sijalo sonce, pa stare modrosti obljubljajo lepšo sliko: polno skledo medu.

* Slike so simbolične