Teh stvari po starem verovanju ne smete početi v petek

Petek je bil v ljudskem izročilu od nekdaj poseben dan. Za nekatere je pomenil začetek počitka in pripravo na konec tedna, po starem verovanju pa je veljal tudi za dan, ko naj bi se bilo bolje izogibati določenim opravilom. Čeprav gre predvsem za vraže in ljudska prepričanja, jih mnogi poznajo še danes.

Po starem verovanju naj se v petek ne bi začenjalo večjih del ali pomembnih projektov. Ljudje so verjeli, da tisto, kar se začne na petek, ne bo imelo srečnega konca ali pa se bo zavleklo dlje, kot bi si želeli.

Prav tako naj se v petek ne bi selili v nov dom. Selitev na ta dan naj bi v hišo prinesla nemir, prepire ali nesrečo. Zato so nekateri raje počakali na drug dan v tednu, ki naj bi bil za nove začetke bolj ugoden.

Med bolj znanimi prepričanji je tudi to, da se v petek ne posoja denarja. Po ljudskem verovanju naj bi denar, ki ga posodimo na petek, težko našel pot nazaj, hkrati pa naj bi takšno dejanje prineslo finančne skrbi.

Nekateri so se v petek izogibali tudi striženju las in nohtov. Verjeli so, da lahko to prinese slabo počutje, nesrečo ali izgubo energije. Podobna prepričanja so se prenašala iz roda v rod in so bila pogosto povezana z vsakdanjimi navadami.

Po starih vražah naj se v petek ne bi začelo potovanje, predvsem daljše poti. Takšna pot naj bi bila naporna, polna zapletov ali neprijetnih presenečenj. Zato so ljudje pomembnejše poti raje načrtovali za drug dan.

Posebno mesto v ljudskem izročilu ima tudi petek trinajsti, ki velja za enega najbolj vraževernih dni. Mnogi ga povezujejo z nesrečo, previdnostjo in slabimi znamenji, čeprav za to ni nobenih dokazov.

Foto: Freepik