FOTO: Kmečki bal v Logarovcih povezal 16 vasi in obudil stare običaje

Zdaj, ko se žetev zlatega klasja približuje h koncu, so Občina Križevci, Prostovoljno gasilsko društvo Logarovci, Mlin Dušana Stajnka in kmečki turizem Darinke Kolar v soboto, 4. julija, pri vaško-gasilskem domu v Logarovcih pripravili in predstavili prvi projekt Kmečki bal.

Z njim so želeli obuditi enega najlepših običajev na območju občine Križevci na Murskem polju v Prlekiji – žetev snopja na nekdanji, stari način. Dogodek je potekal pod naslovom »Ko srpi znova zapojejo in se snope poveže v zgodbo naših prednikov«, s prikazom tradicionalne žetve in vezanja snopja.

Tako so v Logarovcih kolo časa zavrteli za nekaj desetletij nazaj ter obudili spomine na čase, ko je po poljih odmevalo petje žanjic, srpi pa so narekovali tempo poletnih dni. Prireditev Žetev snopja je bila posvečena ohranjanju bogate kulturne dediščine in običajev prednikov.

Obiskovalci so lahko spoznali in videli, kako so nekoč ročno želi pšenično klasje in ga povezovali v snope. Organizatorji so jim želeli približati življenje in delo na prleškem podeželju nekoč.

To ni bil zgolj projekt organizacije prireditve, temveč projekt ohranjanja identitete, povezovanja ljudi in spoštovanja dediščine, ki so jo zapustili predniki.

Kmečki bal v Logarovcih je, kot nekoč, povezal vasi občine Križevci. Bil je praznik dela, sodelovanja in druženja. V občini Križevci si želijo, da bi ta tradicija ponovno zaživela in postala del njihovega vsakdana tudi za prihodnje generacije.

Projekt so začeli s prikazom ročne žetve snopja v Logarovcih, sledil pa je osrednji Kmečki bal, na katerem se je predstavilo 16 vasi s tradicionalnimi opravili, rokodelstvom, folkloro, kulinariko in številnimi drugimi elementi bogate kulturne dediščine.

Hkrati želijo s projektom povezati tudi turistične ponudnike, saj si prizadevajo, da bi Kmečki bal postal prepoznaven kulturno-turistični dogodek Prlekije.

Kot so povedali organizatorji Kmečkega bala, ne obujajo le prireditve, temveč tudi način življenja, ki ljudi povezuje. Želijo si, da bi ta povezanost ostala tudi za prihodnje rodove. Kar so njihovi predniki ustvarili z delom in srcem, so dolžni ohraniti ter ponosno predati naprej.

V projektu je kot projektni partner sodeloval Mlin Dušana Stajnka, ki je bil zadolžen za strokovni prikaz ročne žetve in prenos tradicionalnih znanj, ki so jih nekoč obvladali skoraj v vsakem domu.

Na prireditev so se skrbno pripravljali več mesecev. Zbrali so staro orodje, ki se je pri žetvi uporabljalo nekoč, in poiskali ljudi, ki te spretnosti še vedno obvladajo.

Ne gre le za prikaz dela na njivi, ampak za prikaz načina življenja njihovih prednikov. Kot so povedali organizatorji, so še posebej veseli, da so bili starejši pripravljeni svoje izkušnje deliti z mlajšimi. Znanje ima pravo vrednost takrat, ko se predaja naprej. Le tako tradicija ne ostane zapisana le v knjigah, ampak ostaja živa med ljudmi.

Kosci in žanjice so se zbrali na dvorišču vaško-gasilskega doma v Logarovcih, od koder so se v povorki odpravili na bližnjo njivo. Tam so prikazali žetev pšeničnega klasja in vezanje snopja.

Najprej so kosci z nabrušenimi kosami začeli kositi, za njimi pa so bile žanjice oziroma bralje, ki so s srpi pobirale požeto pšenico. Iz pšenice so naredili povresla, nato pa so pšenico povezali v snope.

Po končanem prikazu je gospodinja na njivo prinesla prleško južno in domačo vinsko kapljico. Za koso je poprijel tudi župan občine Križevci Branko Slavinec.

Ko so kosci z ročnimi kosami poželi pšenico, so zbrani na njivi snopje zložili v križe. Prikazali so tudi nalaganje snopja na leseni voz, ki ga je s konjsko vprego na prireditveni prostor pripeljal kočijaž Anton Vrbnjak iz Kuršincev. Prav ta prizor je Kmečkemu balu v Logarovcih dal poseben čar in pomen.

Dogodek v Logarovcih je potekal v prijetnem domačem okolju, v znamenju medgeneracijskega sodelovanja, ter še dodatno obogatil turistično ponudbo občine Križevci in širše Prlekije.

Organizatorji so prepričani, da bodo z zastavljenim projektom ohranili pomemben del nesnovne kulturne dediščine in ga na sodoben način prenesli med mlajše generacije. To je naložba v njihovo skupnost, njeno prepoznavnost in prihodnost.

Kmečki bal v Logarovcih je bil poklon delu dedkov in babic, ki so z veliko truda pridelali vsak hlebec kruha. Prav zato so želeli obiskovalcem pokazati, koliko znanja, potrpežljivosti in medsebojnega sodelovanja je bilo nekoč potrebnega za vsakdanji kruh.

Njihova dediščina ni nekaj, kar se hrani le v muzejih. Je nekaj več, kar se je dokazalo tudi na Kmečkem balu v Logarovcih – še vedno živi v ljudeh, njihovih rokah, receptih, pesmih in medsebojnem sodelovanju. Če jo bodo skupaj negovali, jo bodo lahko doživljale tudi prihodnje generacije.

Več fotografij v spodnji galeriji ...

Tekst: Jože Žerdin, Foto: Marjan Kolar, Jože Žerdin