Država porablja precej hitreje, kot polni blagajno

Državni proračun je v prvem polletju izkazal 1,2 milijarde evrov primanjkljaja, je danes objavil fiskalni svet. Polletni primanjkljaj je za okoli polovico višji kot v enakem obdobju lani, presegel je tudi polovico načrtovanega primanjkljaja za celo leto (2,1 milijarde evrov). Obstaja tveganje, da bo celoletni primanjkljaj višji od predvidenega.

Rastejo sicer še naprej tako proračunski prihodki kot odhodki, pri čemer rast odhodkov ostaja precej nad rastjo prihodkov.

Prihodki so tako ob polletju dosegli 7,74 milijarde evrov, kar je 8,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Približno polovica rasti je po pojasnilih fiskalnega sveta posledica višjih prihodkov od DDV, ki so narasli za 11,6 odstotka na 2,93 milijarde evrov in rast katerih se vztrajno krepi od druge polovice leta 2025.

Z aprilskim poračunom obveznosti za preteklo leto je precej višja tudi rast prihodkov od davka od dohodkov pravnih oseb. Prihodki od tega davka so bili v polletju s skoraj 1,06 milijarde evrov višji za 22,9 odstotka. Nižja je bila rast prihodkov od dohodnine, ti so bili z 1,23 milijarde evrov medletno višji za 1,2 odstotka.

Krepka je medtem rast prihodkov iz proračuna EU. Ti so bili s 534 milijoni evrov za 42,9 odstotka višji kot v lanskem prvem polletju. Povečanje po navedbah fiskalnega sveta izhaja predvsem iz pospešenih plačil sredstev iz mehanizma za okrevanje EU po koronski krizi, katerega uporaba se izteče letos.

Na drugi strani so bili proračunski odhodki z 8,94 milijarde evrov za 12,3 odstotka višji kot v lanskem prvem poletju. Rast odhodkov ostaja visoka in široko osnovana, v mesečni informaciji ugotavlja fiskalni svet.

Pomemben del rasti sicer predstavlja odvajanje namenskih prihodkov v proračunske sklade, od tega okoli polovico sredstva na podlagi izvajanja načrta za okrevanje in odpornost. A tudi brez upoštevanja tega dejavnika je ostala rast odhodkov visoka, in sicer 10-odstotna, opozarjajo v fiskalnem svetu.

Približno tretjino so k rasti odhodkov prispevali višji stroški dela. Ti so bili z nekaj več kot 2,65 milijarde evrov medletno višji za 11 odstotkov. Njihova rast se je okrepila zaradi delne uskladitve z lansko inflacijo ob majskem izplačilu aprilske plače in zaradi prek petine višjega letnega regresa za javne uslužbence. Rast stroškov dela se bo julija po napovedih fiskalnega sveta še okrepila zaradi izplačila tretjega obroka v okviru reforme plač v javnem sektorju.

Več kot 10-odstotna rast stroškov dela v prvi polovici leta po prepričanju fiskalnega sveta nakazuje, da so bili ti podcenjeni tudi ob načrtovanju letošnjega proračuna, ki je predvidel celoletno rast v višini 3,1 odstotka.

K medletni rasti skupnih odhodkov so občutneje prispevali še višji transferi posameznikom in gospodinjstvom, ki so bili z 1,13 milijarde evrov višji za 10,3 odstotka, izdatki za blago in storitve (+10,9 odstotka na 790 milijonov evrov), transferi v Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (+46,8 odstotka na 277 milijonov evrov) ter investicijska poraba, ki je bila s 644 milijoni evrov medletno višja za 22,3 odstotka, a po navedbah fiskalnega sveta še vedno zaostaja za načrtovano.

Proračunski primanjkljaj je tako dosegel 1,20 milijarde evrov, potem ko je bil v prvem polletju lani pri 820 milijonih evrov. Polletni primanjkljaj je tudi že presegel polovico primanjkljaja za celotno leto, ki je predviden pri 2,11 milijarde evrov.

Po opozorilih fiskalnega sveta tako obstaja tveganje, da bo celoletni primanjkljaj zaradi običajnega povečanja v drugi polovici leta višji od načrtovanega. Da bo primanjkljaj v načrtovanih okvirih dosežen, mora v drugem polletju znašati največ 908 milijonov evrov, kar bi bilo le malenkost več od lanskih 892 milijonov evrov v drugi polovici leta. Pri tem je bil lanski celoletni primanjkljaj z 1,71 milijarde evrov precej nižji od načrtovanega negativnega salda za letos.

V fiskalnem svetu so pokomentirali tudi celotno javnofinančno sliko. Javnofinančne razmere so se v prvi polovici leta nadalje slabšale, so izpostavili. Primanjkljaj celotnega sektorja država je v prvem četrtletju dosegel 3,5 odstotka BDP, razpoložljivi podatki za drugo četrtletje nakazujejo podobna gibanja.

Po večini projekcij naj bi se celoletni javnofinančni primanjkljaj gibal okoli treh odstotkov BDP, kar je eden izmed kriterijev za sprožitev postopka presežnega primanjkljaja po fiskalnih pravilih EU. Polletna realizacija državnega proračuna in morebitna uveljavitev interventnega zakona za razvoj Slovenije povečujeta tveganja, da bi bil javnofinančni primanjkljaj še višji od trenutnih projekcij, so zapisali v fiskalnem svetu.

Ključni razlog za večanje javnofinančnega primanjkljaja je nadaljevanje razmeroma visoke, široko osnovane in pretežno strukturne rasti javne porabe, so navedli. Visoka rast tekoče porabe je pretežno posledica spremembe plačnega sistema v javnem sektorju in zakonsko pogojenih rednih usklajevanj pravic. K njej pomembno prispevajo tudi številni diskrecijski ukrepi, sprejeti v zadnjih letih.

Vir: STA, Slike so simbolične