Kisle kumarice niso le poletna fraza, za njimi se skrivajo milijoni

Poletje pogosto označujemo kot čas »kislih kumaric«, ko je dogajanja manj, v ospredje pa pridejo lahkotnejše teme. A podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da so kumarice za vlaganje tudi zanimiva kmetijska in trgovinska zgodba.

Pridelovalci so kumarice za vlaganje lani gojili na skupno 41 hektarjih površin. Pri tem je bila le petina površin namenjena pridelavi za prodajo, večji del pa za lastno uporabo. Skupno so v Sloveniji pridelali 539 ton kumaric za vlaganje, od tega so 31 odstotkov pridelka prodali, preostalih 69 odstotkov pa porabili za lastne potrebe.

Podatki tako kažejo, da je bila večina kumaric za vlaganje pridelana za domačo uporabo. Na površinah, namenjenih tržni pridelavi, je bil povprečni pridelek 20,6 tone na hektar, skupni povprečni pridelek pa je bil nekoliko nižji in je znašal 13,1 tone na hektar.

S kumaricami za vlaganje, namenjenimi tržni pridelavi, se je lani v Sloveniji ukvarjalo 186 kmetijskih gospodarstev. Pridelovali so jih na skupno nekaj več kot osmih hektarjih površin. Od tega je bilo 61 odstotkov površin na prostem, 39 odstotkov pa v zaščitenih prostorih, kot so rastlinjaki in druge oblike zaščitene pridelave.

V primerjavi z letom 2000 se je pridelava precej spremenila. Lani je bilo petkrat toliko kmetijskih gospodarstev, ki so kumarice za vlaganje gojila v zaščitenih prostorih. Po drugi strani pa se je skupna površina, namenjena tej pridelavi, občutno zmanjšala. Po podatkih Sursa je bilo teh površin trikrat manj kot leta 2000, razpolovilo pa se je tudi število kmetijskih gospodarstev, ki so se ukvarjala s to dejavnostjo.

Zanimivi so tudi podatki o odkupu. Od pridelovalcev je bilo lani za nadaljnjo predelavo ali prodajo odkupljenih 1200 kilogramov kumaric za vlaganje, povprečna odkupna cena pa je znašala 2,34 evra za kilogram.

S kumaricami je povezana tudi predelovalna dejavnost. Predlani je v Sloveniji obratovalo 476 podjetij, ki so se ukvarjala s predelavo in konzerviranjem sadja in zelenjave. V njih je delalo 1212 oseb, med katerimi je bilo več zaposlenih kot samozaposlenih.

Čeprav v Sloveniji kumarice tudi pridelujemo, jih precej uvozimo. Lani smo uvozili 150 ton svežih ali ohlajenih kumaric v skupni vrednosti 256.000 evrov. Največ jih je prišlo iz Bosne in Hercegovine, in sicer količinsko 82 odstotkov celotnega uvoza, vrednostno pa 77 odstotkov. S svežimi in ohlajenimi kumaricami smo trgovali še z Avstrijo, Italijo, Nemčijo in Grčijo, zanemarljivo količino pa smo tudi izvozili, skoraj vso na Hrvaško.

Še precej večji je uvoz vloženih kumaric. Lani smo uvozili nekaj več kot 4500 ton kumaric, vloženih v kisu ali ocetni kislini, njihova skupna vrednost pa je znašala 5,8 milijona evrov. Največ vloženih kumaric smo tako po vrednosti kot po količini uvozili iz Nemčije, od koder je prišlo 40 odstotkov celotne vrednosti oziroma 38 odstotkov celotne količine uvoza.

Na drugem mestu po vrednosti uvoza je bila Hrvaška, ki je predstavljala 24 odstotkov vrednosti in 18 odstotkov količine uvoza. Po količini pa je bila na drugem mestu Indija, od koder je prišlo 22 odstotkov količine uvoženih vloženih kumaric, vrednostno pa je njen delež znašal 14 odstotkov.

Čeprav se zdi, da so kisle kumarice predvsem poletna fraza, podatki razkrivajo precej širšo sliko. V Sloveniji jih večinoma pridelamo za lastno porabo, pri tržni pridelavi pa se vse bolj uveljavlja pridelava v zaščitenih prostorih. Hkrati pa trgovinski podatki kažejo, da na domačih policah pomemben delež predstavljajo tudi uvožene, predvsem že vložene kumarice.

* Slike so simbolične