VIDEO: Oftalmologinja Tadeja Korpič Šbül opozarja: Teh težav z očmi nikakor ne smete prezreti

Dolgotrajno gledanje v zaslone lahko povzroči suhost, pekoč občutek in meglen vid, pri otrocih pa prispeva tudi k razvoju kratkovidnosti. Specialistka oftalmologije Tadeja Korpič Šbül opozarja, da ob bliskih, črnih pikicah, bolečini ali nenadni izgubi vida ne smemo čakati.

Vid ima pomembno vlogo pri vsakodnevnem delovanju in kakovosti življenja. Sodobna medicina lahko danes zdravi številne očesne bolezni, pri katerih je bilo v preteklosti možnosti bistveno manj, vendar je za uspeh zdravljenja pogosto ključno, da so spremembe odkrite dovolj zgodaj.

O varovanju oči, posledicah dolgotrajnega gledanja v zaslone in znakih, zaradi katerih je treba čim prej obiskati zdravnika, je v oddaji Svetovalni studio spregovorila Tadeja Korpič Šbül, doktorica medicine in specialistka oftalmologije.

Oči med delom za računalnikom potrebujejo počitek

Računalniki, telefoni in tablice so postali del vsakdanjika. Številni zaposleni pred računalnikom preživijo tudi osem ur na dan, zaradi osredotočenega gledanja v zaslon pa manj mežikajo. Očesna površina se zato hitreje izsuši.

Med najpogostejšimi posledicami so pekoč občutek, suhe oči, občutek tujka in meglen vid. Daljša obremenitev lahko prispeva tudi k težavam z očesno površino, uporaba zaslonov v večernih urah pa lahko vpliva na spalni ritem.

Oftalmologinja priporoča, da si med delom redno vzamemo premor, pogled usmerimo skozi okno oziroma v daljavo in po potrebi poskrbimo za vlaženje oči.

Koristno je tudi tako imenovano pravilo 20-20-20.

»To je v bistvu pravilo, da za vsakih 20 minut gledanja na zaslon priporočamo, da bolnik oziroma oseba vsaj za 20 sekund pogleda na daleč za 20 palcev, to je približno 6 metrov.«

S pogledom v daljavo sprostimo očesne mišice, ki so med delom na bližino neprestano obremenjene. Pravilo je še posebej pomembno pri otrocih in mladostnikih, saj je kratkovidnost v porastu.

Najmlajši naj bodo zaslonom izpostavljeni čim manj

Posebna previdnost je potrebna pri otrocih. Po besedah oftalmologinje naj otroci do drugega leta starosti ne bi bili izpostavljeni zaslonom, med drugim in četrtim letom pa naj bi bila uporaba omejena na največ eno do dve uri dnevno.

Pri starejših otrocih je čas pred zasloni lahko nekoliko daljši, vendar naj bo razdeljen na krajša obdobja in prekinjen z gibanjem ter dejavnostmi na prostem.

Dolgotrajno gledanje na blizu lahko namreč prispeva k razvoju oziroma napredovanju kratkovidnosti. Ob tem obstaja tudi nevarnost pretirane navezanosti na digitalne vsebine, saj najmlajši še nimajo povsem razvitega razumevanja meja med dogajanjem na zaslonu in resničnostjo.

Bliski in črne pikice so lahko znak za alarm

Določeni simptomi niso zgolj posledica utrujenosti, ampak lahko opozarjajo na resnejše spremembe. Med znake, zaradi katerih je potreben čimprejšnji pregled pri oftalmologu, sodijo predvsem bliskanje oziroma občutek strel v očesu, nenaden pojav črnih pikic, močna bolečina in nenadna izguba vida.

Bliski in črne pikice lahko spremljajo spremembe steklovine, vendar lahko opozarjajo tudi na raztrganino mrežnice. Ta lahko brez zdravljenja vodi v odstop mrežnice in potrebo po zahtevnem operativnem posegu.

Bolečina v očesu je lahko med drugim povezana z nenadnim zvišanjem očesnega pritiska oziroma glavkomskim napadom, ki lahko v skrajnem primeru povzroči akutno izgubo vida.

Posebej resno je treba jemati tudi nenadno zatemnitev ali izgubo vida na enem očesu. Lahko gre za zaporo žile v očesu, ki jo je oftalmologinja ponazorila kot nekakšen »enoočesni infarkt«. Takšni bolniki imajo lahko povečano tveganje tudi za žilne zaplete v drugih delih telesa.

Tudi ob hitrem in postopnem slabšanju ostrine vida je priporočljiv čimprejšnji pregled, saj se lahko v ozadju skriva degeneracija rumene pege ali druga bolezen, pri kateri je zgodnje zdravljenje odločilno.

Kako pogosto bi morali na očesni pregled?

Oftalmologinja starejšim odraslim priporoča preventivni pregled vsaj enkrat na dve leti, tudi če sami ne opažajo izrazitih težav.

Mladi s kratkovidnostjo naj bi pregled opravili vsako leto. Tako je mogoče spremljati, ali dioptrija napreduje, pravočasno svetovati spremembe navad in prepoznati morebitne zaplete, povezane predvsem z visoko kratkovidnostjo.

Nakup očal brez predhodnega strokovnega pregleda zato ni najboljša rešitev. Napačna korekcija lahko težave prikrije, ne pokaže pa morebitnih bolezni očesa.

»Boljše vseeno, bolj varno, bolj zagotovljeno, več strokovne podlage, boljši rezultat,« je poudarila.

Pri sončnih očalih poiščite oznako UV 400

Oči moramo pred soncem varovati tako poleti kot pozimi. Še posebno močni so lahko odsevi svetlobe od morske gladine ali snega, zato je kakovostna zaščita pomembna tudi na smučanju in ob vodi.

Pri izbiri sončnih očal je treba biti pozoren predvsem na oznako UV 400, ki označuje ustrezno zaščito pred ultravijoličnimi žarki. Pomembna je tudi oblika očal, saj večji okvirji bolje zakrijejo in zaščitijo območje okoli oči.

Ker pri izdelkih nepreverjenih spletnih prodajalcev ni vedno jasno, kakšno zaščito v resnici ponujajo, je smiselno nasvet poiskati pri optiku, ki zna oceniti kakovost stekel in svetovati primerno obliko očal.

Oči lahko razkrijejo tudi druge bolezni

Pregled oči ne pokaže zgolj dioptrije in očesnih bolezni. Spremembe na očesnem ozadju lahko opozorijo tudi na visok krvni tlak, sladkorno bolezen, bolezni žil ter nekatera vnetna in infekcijska obolenja.

Na očeh se lahko med drugim pokažejo posledice borelioze, tuberkuloze, sifilisa, različnih virusnih okužb in sistemskih vnetij žil.

Razmeroma pogosta je tudi hipofagma oziroma počena žilica, zaradi katere je del očesa videti krvav. Sama po sebi običajno ni nevarna in lahko spontano izgine v približno treh tednih. Če se pogosto ponavlja, pa je priporočljivo preveriti krvni tlak in se posvetovati z zdravnikom, saj je lahko povezana tudi z drugimi zdravstvenimi težavami.

Najpomembneje je, da nenavadnih sprememb ne pripišemo samodejno utrujenosti ali staranju.

»Sproti se pregledujte, v smislu, da opažate, kako se kaj na očeh dogaja, če opažate kakršnekoli motnjave, meglen vid, kot prej omenjene simptome, obiščite oftalmologa, pridite čim prej, ne čakajte,« svetuje oftalmologinja.

Številne očesne bolezni je danes mogoče učinkovito zdraviti ali vsaj upočasniti njihovo napredovanje. Pri tem pa je pogosto odločilen prav pravočasen obisk oftalmologa.

* Slike so simbolične