VIDEO: Naj pediatrinja 2026 staršem polaga na srce, naj tega ne spregledajo

Naziv naj pediatrinje 2026 je pripadel Veri Markoski, pediatrinji in vodji otroško-šolskega dispanzerja v Zdravstvenem domu Ljutomer. Priznanje, ki so ji ga namenili pacienti in njihovi starši, jo je presenetilo in napolnilo s hvaležnostjo.

Vera Markoska priznanja ni pričakovala, zato ji, kot pravi, pomeni še toliko več. Ob tem se je zahvalila otrokom in njihovim staršem, ki so ji namenili svoj glas ter s tem izrazili zaupanje v njeno delo.

»To je priznanje, ki ti ga dodelijo pacienti, in mogoče bi se rada zahvalila svojim pacientom in njihovim staršem za to nagrado. In lahko rečem, da njihovo zaupanje je največja nagrada zame in motivacija za naprej.«

Ob prejemu naziva je vesela, ponosna in polna hvaležnosti, priznanje pa razume tudi kot spodbudo za nadaljnje delo z otroki in njihovimi družinami.

Želja postati zdravnica jo spremlja že od otroštva

Da bo nekoč postala zdravnica, je govorila že kot deklica. Med študijem jo je najbolj pritegnila pediatrija, posebno hemato-onkološko področje, želja po delu z otroki pa jo je spremljala tudi po prihodu v Slovenijo.

Takrat je oddala vlogo za specializacijo iz pediatrije in svojo poklicno pot usmerila v področje, ki jo je najbolj veselilo. Kot pediatrinja dela že več kot devet let, z leti pa je poleg strokovnega znanja pridobila tudi izkušnje in samozavest, ki pomembno vplivajo na vsakodnevno delo.

Delo pediatra po njenih besedah ne pomeni le pregledovanja in zdravljenja otrok. Pomemben del predstavljajo tudi pogovor s starši, razlaga zdravstvenega stanja ter ustvarjanje občutka varnosti.

»Kadar gre za zdravje otroka, moramo zelo sodelovati s starši. Moramo si skupaj zaupati in moramo hoditi po isti poti. Če ni zaupanja, potem tudi rezultat ne bo dober.«

Komunikacija mora biti strokovna, odgovorna in iskrena. Zdravniki težav ne smejo zmanjševati ali staršem dajati lažnega upanja, temveč jim morajo jasno pojasniti, kaj se dogaja, kaj lahko pričakujejo in kako bodo skupaj reševali težave.

Otroci potrebujejo predvsem čas, ljubezen in varnost

Zaupanje se po besedah Vere Markoske gradi s strokovnostjo, iskrenostjo in dostopnostjo. Pri otrocih ga je pogosto lažje pridobiti kot pri odraslih, saj neposredno pokažejo svoja čustva in jasno izrazijo, kaj jim je všeč in česa ne želijo.

Pediater mora biti zato predvsem prijazen in potrpežljiv. Pri pregledih si lahko pomaga tudi s pozitivnimi spodbudami, manjšimi nagradami, začasnimi tatuji ali bonboni.

Pomembno vlogo ima tudi okolje, v katerem pregled poteka. Ambulante v ljutomerskem zdravstvenem domu so prilagojene otrokom, opremljene z risbami, igračami in različnimi barvami, zaradi česar se najmlajši počutijo prijetneje in varneje. Nekateri se tako sprostijo, da se naslednjega pregleda celo veselijo.

Otroci pa po njenih besedah niso le pacienti, ampak tudi veliki učitelji odraslih. Učijo jih iskrenosti, radovednosti, veselja do majhnih stvari in neposrednega izražanja čustev.

»Otroci rabijo samo ljubezen, naš čas in občutek varnosti. To tudi mi odrasli potrebujemo.«

Digitalna doba prinaša nove zdravstvene izzive

Otroci danes odraščajo v drugačnih okoliščinah kot generacije pred njimi. Živijo v digitalni dobi, obdani z velikim številom informacij in hitrim življenjskim tempom.

Čeprav imajo veliko znanja, pediatre skrbi, da se pri nekaterih zmanjšujejo socialne spretnosti, neposredna komunikacija, empatija in občutek za sočloveka. Mladi pogosto iščejo popoln svet brez težav, ki pa ga v resničnem življenju ni, kar lahko vodi v razočaranje, tesnobo in druge duševne stiske.

V porastu so tudi motnje hranjenja, med njimi anoreksija, na drugi strani pa prekomerna telesna teža in debelost. Otroci namreč veliko časa preživijo pred zasloni, ob tem pa se vse manj gibajo.

Markoska poudarja, da digitalizacije ni mogoče ustaviti in da od današnjih otrok ne moremo pričakovati, da se bodo igrali, govorili in razmišljali enako kot njihovi starši v otroštvu. Naloga odraslih je, da jih razumejo in usmerjajo, starši pa morajo postaviti jasne meje glede časa in načina uporabe zaslonov.

Ko otrok zboli, morajo starši najprej ostati mirni

Prvi znaki bolezni pri otroku lahko povzročijo veliko zaskrbljenost, zlasti pri starših, ki so se z boleznijo svojega otroka srečali prvič. Najpogosteje jih prestraši povišana telesna temperatura.

Vera Markoska svetuje, naj starši najprej ostanejo mirni. Le tako lahko otroka dobro opazujejo in presodijo, ali se njegovo zdravstveno stanje slabša.

Povišana telesna temperatura sama po sebi še ne pomeni nujnega stanja. Bolj kot številka na termometru je pomembno, kako otrok izgleda, kako se odziva, ali je izrazito prizadet in ali zaužije dovolj tekočine.

Takojšnji pregled pri zdravniku je potreben ob težkem dihanju, dolgotrajnem bruhanju ali driski, izraziti zaspanosti, epileptičnem napadu, anafilaksiji oziroma najhujši alergijski reakciji ter visoki temperaturi, ki je ni mogoče znižati.

Ob blažjih težavah lahko starši najprej pokličejo ambulanto ali se z zdravnikom posvetujejo prek spletnega portala.

Pri običajni virozi največ pomenijo počitek, tekočina in bližina

Med najpogostejšimi otroškimi boleznimi so viroze in okužbe zgornjih dihal, ki jih lahko spremljajo vročina, zamašen nos, kašelj, utrujenost in zmanjšan apetit.

Pri takšnih težavah so najpomembnejši počitek, zadosten vnos tekočine in redno čiščenje nosu, pomagajo pa lahko tudi inhalacije. Otrokovo stanje se pogosto začne izboljševati že po dnevu ali dveh.

Starši so danes po besedah Markoske bolj informirani kot nekoč in večje napake naredijo le redko. Previdnost je potrebna predvsem pri uporabi nepreverjenih domačih pripravkov in pri odmerjanju zdravil.

V domači lekarni je smiselno imeti zdravilo proti vročini in bolečinam, denimo paracetamol ali ibuprofen, vendar mora biti odmerek vedno prilagojen otrokovi telesni teži in navodilom zdravnika oziroma farmacevta.

Največja nevarnost je, da bi starši spregledali resnejše poslabšanje, kot sta huda dehidracija ali izrazita prizadetost otroka. Prav zato je ključno opazovanje, saj starši svojega otroka najbolje poznajo in najhitreje opazijo spremembe v njegovem vedenju.

»Rabijo počitek, ljubezen, ki tudi pozdravi.«

Splet ne more nadomestiti strokovnega nasveta

Starši odgovore na zdravstvena vprašanja pogosto iščejo na spletu in družbenih omrežjih. Zanimanje za otrokovo zdravje je dobrodošlo, vendar vse informacije niso strokovne in preverjene.

Markosko skrbi predvsem to, da lahko danes zdravstvene nasvete objavlja vsakdo, ne glede na svoje znanje in izobrazbo. Staršem zato svetuje, naj se ob vprašanjih, nejasnostih ali dvomih obrnejo na otrokovega zdravnika.

Prav zdravnik mora biti varna in zanesljiva končna postaja, kjer dobijo strokoven nasvet, prilagojen konkretnemu otroku in njegovemu zdravstvenemu stanju.

»Po srcu Makedonka, po duši Slovenka«

Vera Markoska v Sloveniji živi že 15 let. Kot pravi, se tukaj počuti zelo dobro, vesela pa je tudi, da jo je okolje tako lepo sprejelo.

»Vedno rečem, da sem po srcu Makedonka, po duši Slovenka, zelo lepo se počutim tu.«

Naziv naj pediatrinje 2026 zanjo tako ni le osebno priznanje, temveč predvsem potrditev zaupanja, ki ga je skozi leta zgradila z otroki in njihovimi starši.

* Slike so simbolične