Ta preprosti trik naj bi rešil pridelek, a resnica je nekoliko drugačna

Med vrtnarji se širi nasvet, da je treba v sod z vodo za zalivanje rastlinjaka položiti nekaj rdečih opek. Te naj bi čez dan zbirale toploto, ponoči preprečevale ohlajanje vode in celo izboljšale njeno kemično sestavo. Fizikalno ozadje pa je nekoliko drugačno.

Sodi z vodo so v rastlinjakih že dolgo znan način shranjevanja toplote. Voda se čez dan segreva, ponoči pa toploto postopoma oddaja v okolico. Prav zato se večje, običajno temne posode z vodo uporabljajo tudi v pasivnih sončnih rastlinjakih.

Strokovnjaki pojasnjujejo, da lahko kot toplotna masa služijo voda, kamenje, zemlja ali pesek. Sodi, napolnjeni z vodo, čez dan sprejemajo toploto, ponoči pa jo oddajajo nazaj v prostor.

Opeka res sprejema toploto, vendar ima voda pomembno prednost

Tudi opeka je material s toplotno maso. To pomeni, da lahko sprejme določeno količino toplote in jo pozneje oddaja. Vendar to še ne pomeni, da bo opeka, potopljena v sod, vodo ohranjala bistveno toplejšo.

Strokovnjaki navajajo, da lahko voda na enako prostornino shrani približno trikrat toliko toplote kot beton, kamenje ali pesek. Če z opekami iz polnega soda izpodrinemo del vode, se skupna sposobnost soda za shranjevanje toplote praviloma celo zmanjša.

Opeke in voda v istem sodu bodo čez čas dosegle približno enako temperaturo. Opeka zato ne deluje kot samostojen grelnik, ampak zgolj kot dodaten material, ki se segreva in ohlaja skupaj z vodo.

Če je v sodu dovolj prostora, lahko dodane opeke nekoliko povečajo skupno maso sistema. Toda enako prostornino je učinkoviteje zapolniti z dodatno vodo, saj ta shrani več toplote.

Za ohranjanje temperature je zato pomembnejše, da je sod dovolj velik, izpostavljen soncu in po možnosti temne barve. Pri uporabi soda predvsem za toplotno stabilizacijo rastlinjaka je pomembna tudi njegova postavitev, saj mora čez dan prejeti dovolj sončnega sevanja.

Ledeno mrzla voda ni idealna, a tudi pretopla povzroča težave

Nasvet z opekami pogosto spremlja opozorilo, da hladna voda povzroča temperaturni šok, odpadanje cvetov, gnitje korenin in izgubo pridelka. Temperatura vode je pri občutljivih rastlinah res lahko pomembna, vendar strokovna priporočila ne potrjujejo tako dramatičnih posledic pri običajnem zalivanju.

Strokovnjaki navajajo, da vode s temperaturo okoli 20 do 21 stopinj Celzija ni treba dodatno segrevati, razen v nekaterih primerih kalitve semen. Opozarjajo celo, da je v rastlinjakih pogosto večja težava previsoka temperatura vode.

Pri hidroponskih sistemih lahko temperatura nad približno 27 do 29 stopinj Celzija zmanjša rast, zniža vsebnost kisika v vodi in poveča nevarnost težav s koreninami.

Najprimernejša je zato voda, ki ni ekstremno hladna ali pregreta. Če se uporablja zelo hladna voda iz globokega vodnjaka, jo je smiselno nekaj časa pustiti v posodi, da se približa temperaturi okolja. Za to pa opeke niso potrebne.

Ali opeke res obogatijo vodo z železom in silicijem?

Še manj preverjene so trditve, da rdeče opeke iz vode odstranjujejo škodljive snovi, uravnavajo njeno kislost ter jo bogatijo z železom in silicijem v obliki, ki jo rastline zlahka sprejmejo.

Strokovnjaki takšnega splošnega učinka ne potrjujejo. Kakovost vode za zalivanje se ne ocenjuje po tem, ali je bila v stiku z glino ali opeko, ampak z meritvami pH, alkalnosti, električne prevodnosti oziroma količine raztopljenih soli ter posameznih mineralov.

Priporočljiva je laboratorijska analiza vode, saj lahko njene kemične sestavine rastlinam škodujejo neposredno ali pa spremenijo dostopnost hranil. Med parametri, ki se preverjajo, so poleg pH in alkalnosti tudi kalcij, magnezij, natrij, železo, baker, cink in druge snovi.

Ni mogoče zagotoviti, da bo naključna stara opeka izboljšala vodo. Opeke se razlikujejo po vrsti gline, postopku izdelave in morebitnih dodatkih. Na starih gradbenih opekah so lahko tudi ostanki malte, barve, soli ali drugih snovi. Zato jih brez poznavanja izvora ni smiselno uporabljati kot sredstvo za čiščenje ali mineralno bogatenje vode.

Pomembnejša sta pokrov in redno čiščenje

Pri sodu za zalivanje je več koristi od pravilnega vzdrževanja kot od dodajanja opek. Posoda naj bo čista, odprtine pa zaščitene z mrežo ali pokrovom, ki preprečuje vstop listja, živali in žuželk.

Strokovnjaki opozarjajo, da se v stoječi vodi lahko razmnožujejo komarji, na neposredni sončni svetlobi pa tudi alge. Priporočajo ustrezno mrežo, redno praznjenje oziroma uporabo vode in čiščenje posode.

Sod mora stati tudi na stabilni in ravni podlagi, saj je napolnjen z vodo zelo težak.

Pokrit sod ima še eno prednost: zmanjšuje vnos organskih ostankov in umazanije. Če se voda uporablja za kapljično namakanje, lahko usedline, alge in drobni delci zamašijo cevi ali kapljače.

Opeke niso čudežna rešitev

Polaganje čistih, nebarvanih opek v sod najverjetneje ne bo takoj škodovalo rastlinam, vendar ni zanesljivih dokazov, da bi takšna metoda povečala pridelek, mehčala vodo ali jo spreminjala v naravno gnojilo.

Opeka lahko shranjuje toploto, toda voda je pri tem učinkovitejša. Če je cilj preprečiti zalivanje z zelo hladno vodo, zadostuje, da voda nekaj časa stoji v sodu. Če je cilj ogrevanje rastlinjaka, bodo večji, napolnjeni in pravilno postavljeni sodi učinkovitejši od opeke, ki zamenja del njihove vsebine.

Najboljši rezultat prinesejo primerna temperatura vode, preverjena kakovost, redno čiščenje soda in zalivanje glede na dejansko vlažnost tal, ne pa nepreverjeni dodatki na dnu posode.

* Slike so simbolične