V eni od pomurskih občin prekomerno prehranjenih kar 41 odstotkov otrok

Pomurska regija ima najvišji delež prekomerno prehranjenih otrok v Sloveniji. Najnovejši podatki kažejo, da je takšnih že 29,87 odstotka, razlike med posameznimi občinami pa so izrazite.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je objavil nove podatke o prekomerni prehranjenosti otrok in mladostnikov. Kazalnik zajema osnovnošolce, stare od šest do 15 let, katerih indeks telesne mase presega starostno prilagojeno mejno vrednost za prekomerno prehranjenost.

Mednje so vključeni otroci, ki so glede na uporabljene kriterije opredeljeni kot preddebeli ali debeli.

Podatki temeljijo na meritvah telesne višine in mase v okviru programa SLOfit oziroma Športnovzgojnega kartona. V meritve je vsako leto vključenih približno 96 odstotkov vseh osnovnošolskih otrok in mladostnikov v Sloveniji.

Pri otrocih se zaradi njihove rasti in razvoja ne uporabljajo enake mejne vrednosti kot pri odraslih, temveč mednarodno uveljavljene in starosti prilagojene mejne vrednosti IOTF.

Pomurje ostaja najslabše v državi

Pomurska regija je tudi po najnovejših podatkih na vrhu slovenskih regij po deležu prekomerno prehranjenih otrok.

Delež se je povečal z 28,36 na 29,87 odstotka, kar pomeni 5,3-odstotno rast. Gre za največje povečanje med vsemi slovenskimi regijami.

Slovensko povprečje medtem znaša 24,18 odstotka, kar pomeni, da je delež v Pomurju za skoraj šest odstotnih točk višji. V nekaterih regijah, med njimi v Posavju in Zasavju, so zabeležili celo rahlo izboljšanje.

Podatki tako kažejo, da je v Pomurju prekomerno prehranjen skoraj vsak tretji osnovnošolski otrok oziroma mladostnik.

Najizrazitejša rast v Šalovcih in Veliki Polani

Med pomurskimi občinami je bilo največje relativno povečanje zabeleženo v Veliki Polani. Tam se je delež povečal z 21,9 na 28,3 odstotka. Gre za rast za 6,4 odstotne točke oziroma 29,2 odstotka.

Izrazito povečanje beležijo tudi v Šalovcih, kjer se je delež povečal s 25,9 na 33,3 odstotka. To predstavlja rast za 7,4 odstotne točke oziroma 28,6 odstotka.

V Križevcih se je delež povečal s 26,1 na 31,1 odstotka, v Rogašovcih pa s 27,3 na 32,5 odstotka. V obeh občinah povečanje znaša približno 19 odstotkov.

Na Kobilju se je delež povečal s 36,1 na 40,5 odstotka, v Beltincih z 28,6 na 31,9 odstotka, v Ljutomeru pa s 24,4 na 27 odstotkov.

Rast so zabeležili tudi v Črenšovcih, Cankovi, Murski Soboti, Apačah, Gornji Radgoni, Lendavi, Radencih in Tišini.

Vir: NIJZ

V nekaterih občinah se je stanje izboljšalo

Vse pomurske občine niso zabeležile poslabšanja. Največje zmanjšanje deleža prekomerno prehranjenih otrok je bilo ugotovljeno na Hodošu in Moravskih Toplicah.

V obeh občinah je delež upadel s 36,1 na 31,7 odstotka, kar predstavlja 12,2-odstotno zmanjšanje.

V Kuzmi se je delež zmanjšal z 32,8 na 29,5 odstotka, v Dobrovniku pa s 45,5 na 41 odstotkov.

Opazno izboljšanje so zabeležili tudi v Svetem Juriju ob Ščavnici, Odrancih in Gornjih Petrovcih. Manjše zmanjšanje je bilo zaznano še v Turnišču, Puconcih, Razkrižju, Veržeju in Gradu.

V Dobrovniku delež še vedno presega 40 odstotkov

Čeprav se je stanje v Dobrovniku izboljšalo, ima ta občina še vedno najvišji delež prekomerno prehranjenih otrok v Pomurju. Po podatkih za leto 2026 znaša 41 odstotkov.

Sledi Kobilje s 40,5 odstotka, Tišina z 39,1 odstotka in Grad z 38,6 odstotka.

Visoke vrednosti beležijo tudi v Apačah, kjer delež znaša 36,7 odstotka, ter na Cankovi s 36 odstotki.

Najnižji delež prekomerno prehranjenih otrok je bil zabeležen v Razkrižju, kjer znaša 20,1 odstotka. Sledijo Radenci s 23,5 odstotka in Sveti Jurij ob Ščavnici s 24,9 odstotka.

Murska Sobota pod pomurskim povprečjem

V Mestni občini Murska Sobota se je delež povečal s 24,1 na 26,1 odstotka. Povečanje znaša dve odstotni točki oziroma 8,3 odstotka.

Kljub rasti Murska Sobota ostaja pod pomurskim povprečjem, ki znaša 29,87 odstotka.

Pod regijskim povprečjem so tudi Razkrižje, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Veržej, Ljutomer, Črenšovci, Gornji Petrovci, Velika Polana, Kuzma in Turnišče.

Posledice se lahko pokažejo pozneje v življenju

Prekomerna prehranjenost v otroštvu je povezana s številnimi zdravstvenimi tveganji. Med njimi so povišane vrednosti maščob v krvi, zmanjšana občutljivost na inzulin, večje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, povišan krvni tlak in zgodnejši razvoj ateroskleroze.

Posledice niso povezane le s telesnim zdravjem. Prekomerna telesna masa lahko vpliva tudi na otrokovo samozavest, duševno počutje in splošno kakovost življenja.

Redno spremljanje podatkov je zato pomembno za načrtovanje preventivnih ukrepov. Pomembno vlogo imajo pri tem tudi lokalne skupnosti, ki lahko z dostopnimi športnimi programi, urejenimi površinami za gibanje ter cenovno dostopnimi prostočasnimi dejavnostmi pripomorejo k zmanjševanju razlik med otroki.

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zdravje v občini 2026, Slike so simbolične