GLOBALNO
VIDEO: Ali lahko zaupamo oznaki porekla mesa?
Sledljivost mesa postaja za potrošnike, kmete in druge člene prehranske verige vse pomembnejša. Pri tem ne gre več samo za vprašanje, od kod meso prihaja, temveč predvsem za to, ali lahko podatkom in oznakam na izdelku res zaupamo.
V šestem podkastu projekta AgriNextGen je o sledljivosti mesa, pomenu oznak porekla in uporabi sodobnih tehnologij spregovoril Andrej Kastelic, vodja oddelka za živinorejo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto.
Poseben del pogovora je bil namenjen krškopoljskemu prašiču, slovenski lokalni pasmi, pri kateri ima preverjanje porekla še posebej velik pomen. Pasma namreč nima le tržne vrednosti, ampak predstavlja tudi pomemben del slovenske kmetijske dediščine in genski vir, ki ga je treba ohranjati.
Za zanesljivo oznako je potrebnih veliko podatkov
Potrošniki vse pogosteje preverjajo, od kod prihaja hrana, ki jo kupujejo. Pri mesu poreklo ni povezano samo s kakovostjo, temveč tudi z zaupanjem. Kupec želi vedeti, ali oznaka na embalaži res ustreza dejanskemu poreklu, pasmi in načinu reje živali.
Kastelic pojasnjuje, da je za vsako zanesljivo oznako potrebnih veliko podatkov, strokovnega dela in sodelovanja med rejci, svetovalnimi službami, raziskovalci in predelovalci.
Kontrola prireje po njegovih besedah ni namenjena nadzorovanju kmeta, temveč predvsem zbiranju podatkov, ki rejcem pomagajo pri odločanju o reji, selekciji in izboljševanju črede. Hkrati so ti podatki pomemben del širšega sistema sledljivosti.
Klasičnim podatkom iz reje se v zadnjih letih vse pogosteje pridružujejo tudi podatki genotipizacije. Pri vsaki živali, vključeni v postopek, lahko strokovnjaki pridobijo od 50.000 do 100.000 genetskih podatkov.
Ti omogočajo natančnejše povezovanje genetskih informacij z lastnostmi živali, hitrejšo selekcijo ter zanesljivejše preverjanje sorodstvenih povezav in porekla.
Povezovanje podatkov, znanja in digitalnih orodij je skladno tudi s horizontalnim ciljem Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, ki spodbuja posodobitev kmetijstva z izmenjavo znanja, inovacijami in digitalizacijo.
V ta okvir sodi tudi intervencija IRP31 – Podpora za projekte EIP, ki podpira sodelovanje med kmeti, strokovnjaki in raziskovalnimi ustanovami pri uvajanju novih rešitev v prakso.

Genotipizacija omogoča preverjanje porekla
Genotipizacija je metoda, s katero na podlagi biološkega vzorca živali pridobijo veliko število podatkov o njenem genskem zapisu. Z njihovo pomočjo je mogoče natančneje preverjati sorodstvene povezave, poreklo in pripadnost določeni pasmi.
Takšno preverjanje je še posebej pomembno pri izdelkih, pri katerih ima oznaka porekla dodatno vrednost. Pri lokalnih pasmah, kot je krškopoljski prašič, oznaka ni le informacija za kupca, ampak tudi zagotovilo, da izdelek res izvira iz reje, ki ohranja pasmo in spoštuje določena pravila.
Sodobna orodja tako povečujejo preglednost celotne prehranske verige. Potrošniku zagotavljajo večjo gotovost, rejce pa ščitijo pred nepoštenimi praksami in nepravilno označenimi izdelki.
Sledljivost mesa se zato neposredno povezuje s specifičnim ciljem SO9 Strateškega načrta SKP 2023–2027, ki poudarja zagotavljanje visokokakovostne, varne in hranljive hrane, proizvedene na trajnosten način.

Oznake morajo temeljiti na preverljivih dokazih
Oznaka na mesu ima pravo vrednost šele takrat, ko jo je mogoče preveriti. Potrošnik ob nakupu vidi samo končni izdelek, ne pa tudi celotne poti, ki jo je meso opravilo od reje do predelave in prodajne police.
Potreba po natančnejšem preverjanju se je pokazala tudi pri krškopoljskem prašiču. Kastelic je opozoril, da so se v preteklosti pojavljali sumi napačnega označevanja oziroma ponarejanja mesa krškopoljskega prašiča.
Na nepravilnosti so opozorili rejci, nato pa so se strokovne ustanove začele bolj sistematično ukvarjati s preverjanjem, ali meso, označeno kot meso krškopoljskega prašiča, res izvira iz te pasme.
Pri tem ne gre samo za zaščito kupca. Nepravilno označeni izdelki škodujejo tudi rejcem, ki pasmo dejansko ohranjajo, upoštevajo zahteve reje in vlagajo v kakovost. Če se na trgu pojavljajo cenejši ali napačno označeni izdelki, so pošteni rejci postavljeni v neenakopraven položaj.
Tema se zato navezuje tudi na specifični cilj SO3, namenjen izboljšanju položaja kmetov v vrednostni verigi, ter na intervencijo IRP11 – Podpora za novo sodelovanje v shemah kakovosti. Te sheme lahko uspešno delujejo le, če temeljijo na zaupanju, preverljivosti in jasnem razlikovanju kakovostnih lokalnih izdelkov.

Genotipizirali so populacijo krškopoljskih prašičev
Strokovne ustanove so v okviru projekta EIP sistematično pristopile h genotipizaciji krškopoljskega prašiča. Vzorce so odvzeli plemenskim merjascem in plemenskim svinjam ter jih poslali v analizo.
Tako so postopoma genotipizirali celotno populacijo krškopoljskih prašičev. V raziskavo so vključili tudi del populacije sodobnih pasem, ki je služil kot primerjalna skupina.
Nastala je pomembna podatkovna osnova za preverjanje populacije, sorodstvenih povezav in morebitnih nepravilnosti pri evidentiranju porekla. Sistem lahko razkrije napake v evidencah in primere, ko zapisano poreklo ne ustreza dejanskemu genetskemu stanju živali.
Primer kaže, kako se lahko praksa, strokovno znanje in sodobna tehnologija povežejo v korist kmetov, potrošnikov in stroke. Prav to je tudi bistvo intervencije IRP31, ki spodbuja razvoj inovativnih rešitev in prenos znanja neposredno v kmetijsko prakso.

Lokalna pasma z več kot tržno vrednostjo
Krškopoljski prašič ni samo blagovna ali tržna oznaka. Je slovenska lokalna pasma, pomemben genski vir in del nacionalne kmetijske dediščine.
Lokalne pasme so praviloma dobro prilagojene okolju, iz katerega izhajajo, njihovo ohranjanje pa prispeva k biotski raznovrstnosti in večji raznolikosti kmetijske proizvodnje. Pri krškopoljskem prašiču zato ne govorimo samo o mesu, ampak tudi o ohranjanju pasme, tradicionalnega znanja in načina reje.
Kastelic je izpostavil tudi pomen državnih podpor, namenjenih rejcem krškopoljskega prašiča. Te po njegovih besedah znašajo približno od 60 do 80 evrov na žival in rejcem pomagajo pri ohranjanju pasme, ki ima za slovensko kmetijstvo širši pomen.
Ohranjanje krškopoljskega prašiča se navezuje na specifični cilj SO6, ki je namenjen zaustavitvi izgube biotske raznovrstnosti ter ohranjanju habitatov in krajine.
Pomembna je tudi intervencija IRP42 – Lokalne pasme in sorte, namenjena podpori ohranjanju lokalnih pasem domačih živali in domačih rastlinskih sort.

Sledljivost krepi zaupanje v varno in kakovostno hrano
Sledljivost mesa ni zgolj administrativna obveznost. Je sistem, ki povezuje podatke, kmetijsko prakso, strokovno delo in zaupanje potrošnikov.
Ko potrošnik ve, od kod meso prihaja, kako je bilo pridelano in kaj določena oznaka pomeni, se lažje odloči za kakovostne lokalne izdelke. Večja preglednost pa hkrati povečuje vrednost dela kmetov, ki vlagajo v kakovost, spoštujejo pravila in skrbijo za ohranjanje lokalnih pasem.

Primer krškopoljskega prašiča dokazuje, da sodobna tehnologija tradicije ne izpodriva, temveč jo lahko pomaga zaščititi. Genotipizacija, kakovostni podatki in strokovno delo dajejo oznakam porekla trdnejšo podlago, kupcu pa zagotavljajo večjo gotovost, da je izdelek res to, kar piše na embalaži.
Fotogalerija

