Na travnikih prav zdaj raste prava kulinarična zakladnica, jo poznate?

Konec julija in avgusta je pravi čas za nabiranje koprivnih semen. Ta pogosto spregledan del koprive je vse bolj priljubljen v kuhinji, saj jedem doda prijetno oreškasto aromo in zanimivo teksturo.

Ko pomislimo na koprivo, večina najprej pomisli na njene liste, iz katerih pripravljamo juhe, čaje ali priloge. Manj znano pa je, da so užitna tudi koprivna semena, ki jih številni opisujejo kot domačo različico sezama.

Njihova sezona se začne konec julija in traja vse do septembra, zato je zdaj pravi čas za nabiranje.

Nabiramo le semena ženskih rastlin

Pri nabiranju je pomembno, da prepoznamo ženske rastline, saj le te razvijejo semena. Prepoznamo jih po gostih, visečih grozdih drobnih zelenih semen, medtem ko imajo moške rastline rahlejša socvetja in sproščajo cvetni prah.

Semena je najbolje nabirati v suhem dopoldnevu, ko se rosa že posuši. Izbiramo koprive, ki rastejo stran od prometnih cest in škropljenih površin.

Posušena zdržijo približno leto dni

Semenske grozde doma nekaj dni sušimo v senci, nato semena osmukamo s stebel in jih shranimo v papirnato ali platneno vrečko oziroma steklen kozarec. V hladnem in temnem prostoru ostanejo uporabna približno eno leto.

Uporabimo jih lahko tudi sveža. Takrat imajo nekoliko bolj zeliščni okus, medtem ko sušenje poudari njihovo blago oreškasto aromo.

Odličen dodatek številnim jedem

Koprivna semena so zelo vsestranska. Potresemo jih lahko po domačem kruhu, fokači ali krekerjih, dodamo jih granoli, ovseni kaši, pestu, skutnim namazom, humusu ali smutijem.

Dobro se podajo tudi h kremnim juham, rižotam, testeninam, gobam, krompirju, bučam, pečeni zelenjavi ter svežim in poltrdim sirom.

Če jih za nekaj minut popražimo v suhi ponvi, razvijejo še izrazitejšo aromo.

*Slike so simbolične (Pexels, Pixabay)