Na Goričkem živi rekordno število netopirjev: kaj to pomeni za prihodnje obnove stavb?

Grad Grad na Goričkem ni pomemben le kot največji grad v Sloveniji in osrednji kulturni spomenik Krajinskega parka Goričko, temveč se vse bolj kaže tudi kot izjemno pomembno zatočišče za netopirje. Dolgoletno spremljanje njihovega pojavljanja je prineslo izjemno odkritje – na gradu je nastala ena največjih znanih porodniških skupin navadnega netopirja v Sloveniji.

Netopirje na gradu že vrsto let spremljata država in Javni zavod Krajinski park Goričko. Redni monitoring je pokazal, da se pomen gradu kot zatočišča za te ogrožene živali iz leta v leto povečuje.

Gregor Domanjko iz Javnega zavoda Krajinski park Goričko pojasnjuje, da je bilo na gradu od konca devetdesetih let do danes evidentiranih kar 13 vrst netopirjev. Med najštevilčnejšimi in tistimi, ki so jih zabeležili v največ prostorih, so bili navadni netopir (Myotis myotis), mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) in dolgokrili netopir (Miniopterus schreibersii).

Grad so pregledovali vsak mesec

V zadnjih letih so zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko izvajali mesečne preglede grajskih kleti in zvonika grajske kapele. Število netopirjev je skozi leto precej nihalo, kar je povezano z njihovim življenjskim ciklom. Med letoma 2017 in 2024 je bilo v različnih obdobjih naštetih od nekaj deset do približno 250 osebkov. Navadni netopirji so bili v grajskih kleteh prisotni skozi vse leto, največ pa jih je bilo v poznem poletju in jeseni, ko na gradu potekajo paritve. Nekateri so v kleteh tudi prezimovali. Dolgokrili netopirji so bili najpogostejši spomladi in poleti, mali podkovnjaki pa so v tem obdobju v zvoniku grajske kapele oblikovali porodniško skupino.

Leta 2025 prvič opazili veliko skupino

Pravo presenečenje je sledilo junija 2025, ko so zaposleni med rednim pregledom opazili nekaj, česar na gradu dotlej še niso zabeležili – veliko porodniško skupino navadnih netopirjev. Konec junija je skupina štela kar 617 odraslih osebkov in 548 mladičev. Sprva so strokovnjaki domnevali, da se je del skupine preselil iz cerkve Marijinega vnebovzetja pri Gradu, kjer so v zvonik vdrli golobi. Toda letošnje spremljanje je pokazalo, da je bilo lansko povečanje števila netopirjev šele začetek.

V enem letu se je njihovo število podvojilo

Leta 2026 je porodniška skupina doživela izjemno rast. Že aprila so našteli 872 primerkov, konec maja pa je skupina štela kar 1.590 odraslih osebkov. V začetku julija so strokovnjaki zabeležili okoli 1.400 odraslih navadnih netopirjev in najmanj 400 mladičev.

Ena od možnih razlag za tako izrazito povečanje je prihod porodniške skupine iz bližnjega avstrijskega Klöcha. Tam je skupina v župnišču do lanskega leta štela približno 2.000 primerkov, letos pa je biolog Primož Presetnik v zatočišču naštel manj kot 100 netopirjev.

Zakaj so izbrali prav Grad?

Natančen razlog za selitev še ni znan, strokovnjaki pa izpostavljajo več možnih dejavnikov. Med njimi so deloma zamrežene preletne odprtine v župnišču v Klöchu in visoke temperature v času kotenja. Razmere na gradu so namreč drugačne. V grajskih kleteh je temperatura približno 17 stopinj Celzija, medtem ko so bile temperature na podstrešjih nekaterih drugih znanih zatočišč med 30 in 35 °C.

Dogajanje je presenetilo tudi enega največjih slovenskih poznavalcev netopirjev, Primoža Presetnika. Po njegovih podatkih je v Sloveniji le ena stavba, kjer povprečno število odraslih netopirjev v zadnjih petih štetjih presega 1.000 osebkov, še tri stavbe pa imajo povprečje nekaj manj kot 900.

Tudi Škocjanske jame po ocenah poleti gostijo povprečno nekaj več kot 1.200 dolgokrilih netopirjev. Po največjem doslej zabeleženem poletnem številu pa je grad Grad zdaj prevzel primat med poletnimi zatočišči netopirjev v Sloveniji.

Z izjemnim številom prihaja tudi velika odgovornost

Na gradu Grad je trenutno okoli 2.000 netopirjev različnih vrst, kar predstavlja izjemno naravovarstveno vrednost. Hkrati pa takšno število pomeni tudi pomembno odgovornost pri nadaljnjem upravljanju kulturnega spomenika.

»Z nadaljevanjem mesečnega spremljanja bomo ugotovili, ali bo porodniška skupina navadnega netopirja grad Grad za svoje zatočišče izbrala tudi v prihodnjih letih,« pojasnjuje Domanjko.

Prihodnji gradbeni posegi na gradu in v njegovi neposredni okolici bodo morali zato upoštevati tudi ekološke potrebe netopirjev in zagotoviti ohranitev ustreznih življenjskih pogojev.

Vir: Javni zavod Krajinski park Goričko (foto: G. Domanjko)