FOTO in VIDEO: Pomurske njive razkrivajo kruto podobo letošnje suše: koruza se suši, sončnice povešajo, pridelek lahko ponekod upade za 80 odstotkov

Pogled na pomurska polja te dni razkriva vse bolj zaskrbljujočo podobo. Koruza je na številnih njivah že močno porjavela, sončnice so povešene, tla pa so suha in prašna. Dolgotrajna vročina in pomanjkanje padavin puščata vse bolj vidne posledice, kmetje pa se soočajo z vse večjimi izgubami.

Slovenija je v primežu vročine in izrazite suše, ki se po več tednih brez zadostnih padavin vse bolj pozna tudi v naravi in kmetijstvu. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je v zadnjem mesecu v večjem delu države padla le približno petina do polovica količine dežja, ki je običajna za ta del leta. Na nekaterih območjih, predvsem na jugovzhodu države, med zadnjim vročinskim valom omembe vrednih padavin sploh ni bilo. Pomanjkanje vode se zato ne kaže več samo na površju, ampak tudi v vodotokih in podzemnih vodah.

Pomurska polja vse bolj razkrivajo posledice suše

Kako resne so razmere, smo preverili tudi na terenu v Pomurju, kjer posledic dolgotrajnega pomanjkanja vode ni več mogoče spregledati. Pogled na številne njive pokaže, da rastline kljub vztrajnemu soncu nimajo več dovolj vode za normalno rast in razvoj. Koruza je na nekaterih površinah močno porjavela, listi so zviti in suhi, posamezne rastline pa so skoraj v celoti izgubile zeleno barvo. Namesto bujnega zelenega posevka tako marsikje gledamo rastline, ki so videti, kot da bi se rastna sezona že zaključila.

Tudi sončnična polja kažejo vse bolj izrazite znake pomanjkanja vode. Rastline so ponekod povešene, njihovi listi rumenijo in se sušijo, sončnične glave pa so lahko zaradi neugodnih razmer slabše razvite. Še bolj zgovoren je pogled na tla. Na številnih lokacijah je zemlja izrazito suha, prašna in trda, na že obdelanih oziroma pospravljenih površinah pa so vidni predvsem suha zemlja in ostanki rastlin. V takšnih razmerah je za kmetijske rastline izjemno težko zagotoviti dovolj vlage za normalen razvoj.

Ponekod lahko pridelek upade za kar 80 odstotkov

Kako resne so razmere v kmetijstvu, je na današnji novinarski konferenci Agencije RS za okolje izpostavil tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek. Kot je pojasnil, so razmere med posameznimi območji zelo različne, največ težav pa imajo kmetje na zemljiščih, kjer tla zaradi svoje sestave slabo zadržujejo vodo. Na nekaterih prodnatih območjih je lahko pridelek zaradi suše manjši celo za okoli 80 odstotkov, kar pomeni izjemno velik udarec za kmetije.

Kmetom dodatne težave povzroča tudi namakanje, saj to zaradi omejene razpoložljivosti vode ni mogoče povsod. Ob dolgotrajnem pomanjkanju padavin se namreč zmanjšujejo tudi razpoložljive vodne zaloge. »Čarobne paličice nimamo. Kmetje naj upoštevajo nasvete javne službe kmetijskih svetovalcev. Ker zmanjkuje vode, tudi namakanje povsod ni več mogoče,« je opozoril Podgoršek. Letošnja suša tako ne pomeni le slabšega videza polj, ampak lahko pomembno vpliva tudi na količino in kakovost letošnjega pridelka.

Težave tudi za ribe in gozdove

Posledice pomanjkanja vode občutijo tudi druga področja. Sladkovodne ribogojnice se soočajo z zahtevnejšimi razmerami, saj se ob manjših količinah vode ta hitreje segreva. Visoke temperature vode predstavljajo dodatno obremenitev za ribe, zato so tudi tam razmere vse bolj zahtevne.

Suša vpliva tudi na gozdove, kjer so drevesa zaradi pomanjkanja vode bolj oslabljena in zato ranljivejša. Podgoršek lastnikom svetuje čimprejšnjo odstranitev dreves, ki so jih napadli podlubniki, saj je s hitrim ukrepanjem mogoče zmanjšati nevarnost njihovega nadaljnjega širjenja. Dolgotrajna suša namreč dodatno oslabi drevesa in jih naredi dovzetnejša za različne škodljivce.

Tla vsak dan izgubljajo velike količine vode

Na Agenciji RS za okolje opozarjajo, da letošnja suša ni nastala šele v zadnjih tednih. Pomanjkanje vode se je pojavljalo že spomladi, po prehodnem izboljšanju pa so junijski vročinski valovi razmere ponovno zaostrili. Poletje je primanjkljaj vode še povečalo, visoke temperature pa pomenijo, da voda iz tal in rastlin izginja izjemno hitro. Čeprav so posamezna območja v zadnjem obdobju prejela nekaj deset milimetrov dežja, takšne padavine niso zadostovale za trajnejše izboljšanje.

Agrometeorologinja Andreja Sušnik je pojasnila, da lahko v najbolj vročih dneh z enega kvadratnega metra površine izhlapi od pet do šest litrov vode na dan. To pomeni, da lahko tla že v nekaj dneh izgubijo ogromne količine vlage. Posamezna padavina zato pogosto le za kratek čas izboljša stanje, nato pa zaradi visokih temperatur voda ponovno hitro izhlapi.

Za resnejše izboljšanje bi potrebovali več kot 100 milimetrov dežja

Po ocenah Agencije RS za okolje bi za resnejše izboljšanje razmer potrebovali več kot 100 milimetrov dežja, vendar tudi sama količina ni edini dejavnik. Pomembno je, kako bi padavine razporedile. Za močno izsušena tla bi bilo veliko koristneje več dni trajajoče enakomerno deževje kot kratkotrajni močni nalivi.

Več fotografij v spodnji fotogaleriji ...