Umrla je Milena Zupančič, vsem znana iz filma Cvetje v jeseni

Poslovila se je Milena Zupančič, ena najbolj prepoznavnih in cenjenih slovenskih igralk. Vest o njeni smrti je sporočila TV Slovenija. Zupančič je bila stara 79 let.

V več kot pet desetletij dolgi karieri je ustvarila izjemen igralski opus. Nastopila je v več kot 120 gledaliških ter več kot 80 filmskih in televizijskih vlogah ter se s svojim izrazitim igralskim slogom uveljavila tudi na območju nekdanje Jugoslavije.

Za svoje delo je prejela praktično vse najpomembnejše slovenske nagrade s področja gledališča, filma in kulture. Med drugim je bila prejemnica Prešernove nagrade za življenjsko delo, Borštnikovega prstana in zlatega reda za zasluge.

Čeprav je bila večino kariere tesno povezana z gledališčem, se je Zupančič za vedno zapisala tudi v zgodovino slovenskega filma. Najširšemu občinstvu je ostala posebej v spominu kot Meta v filmu Cvetje v jeseni, ki ga je leta 1973 režiral Matjaž Klopčič. Vloga je postala ena najbolj prepoznavnih v njenem opusu in eden od velikih trenutkov slovenskega filma. Njena igralska pot pa je bila precej širša. Sprva je pogosto upodabljala vročekrvne naivke in zapeljivke, pozneje pa je oblikovala številne zahtevne karakterne in nosilne vloge čustveno zapletenih, zrelih žensk. Delovala je v Mestnem gledališču ljubljanskem, Slovenskem mladinskem gledališču in SNG Drama Ljubljana, gostovala pa je tudi v drugih slovenskih gledališčih, na območju nekdanje Jugoslavije in pri neodvisnih produkcijah.

Milena Zupančič se je rodila 18. decembra 1946. Otroštvo in mladost je preživela v Bohinjski Beli, na katero je ostala navezana vse življenje. Leta 1969 je študij zaključila z vlogo Claire v diplomski predstavi Služkinji po besedilu Jeana Geneta. Istega leta je postala članica Mestnega gledališča ljubljanskega. Leta 1979 je prestopila v ljubljansko Dramo, med letoma 1985 in 1987 delovala v Slovenskem mladinskem gledališču, nato pa je bila krajši čas med svobodnimi umetniki. Leta 1989 se je ponovno pridružila ljubljanski Drami.

Že ena njenih prvih velikih vlog ji je prinesla pomembno priznanje. Za vlogo Claire je leta 1970 prejela študentsko Prešernovo nagrado, istega leta pa še Borštnikovo nagrado za vlogo Caetane v Osvajalcu Andreja Hienga. Za isto vlogo je prejela tudi Sterijevo nagrado. Leta 1976 je sledila nagrada Prešernovega sklada za vlogi Zofije v Izgubljenem sinu in Blanche v Tramvaju Poželenje. Med njenimi odmevnimi gledališkimi vlogami so bile tudi Francka v Cankarjevem Kralju na Betajnovi, Ana v istoimenski drami Rudija Šeliga, Lenka v Svatbi, Lidija v Zidu, jezeru ter več vlog v Ibsenovem Peeru Gyntu. Za svoje gledališko delo je bila večkrat nagrajena tudi na Borštnikovih srečanjih, leta 1981 pa je prejela tudi nagrado Ljubljanskega dnevnika.

Čeprav se je leta 2011 upokojila, se svojemu igralskemu poslanstvu tudi pozneje ni povsem odpovedala. Za seboj je pustila izjemen opus in številne like, ki so postali del slovenske kulturne zgodovine. Njeno delo je zaznamovalo več generacij gledalcev, tako na gledaliških odrih kot pred televizijskimi in filmskimi zasloni.

Milena Zupančič je tako ostala ena največjih osebnosti slovenskega igralstva – igralka, ki je v več kot petih desetletjih ustvarila vloge, ki jih slovensko občinstvo ne bo zlahka pozabilo.