VIDEO: Lotrič v Prekmurju: Pokrajine bi odločanje približale ljudem

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič si v prihodnjih štirih letih želi ustanovitev pokrajin, ki bi med občine in državo postavile drugo raven odločanja, kar je ustavna obveznost že od leta 2006.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je bil gost oddaje Iz našega studia na televiziji IDEA, ki je nastala ob prazniku priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Ob prazniku se je udeležil polaganja venca v Črenšovcih, sinoči pa še osrednje slovesnosti v Veliki Polani. 

V pogovoru je govoril o pomenu 17. avgusta, o ustanavljanju pokrajin, o razmerah v slovenskem gospodarstvu in o vlogi drugega doma ob novi sestavi državnega zbora in vlade. 

Praznik kot spomin na vztrajnost in povezanost

Lotrič je poudaril, da je praznik zanj predvsem spomin na generacijo, ki je znala ohraniti slovenski jezik, kulturo in narodno zavest. Ob tem je izpostavil vrednote vztrajnosti in povezanosti.

»Sam praznik po sebi mi nekako prikliče vrednote, kot so vztrajnost, povezanost, skupaj se da nekaj narediti. Ampak samo od sebe nič ne pride, zato velik poklon generaciji,« je povedal Lotrič.

Predsednik Državnega sveta je dodal, da je ponosen na ljudi, ki so jezik in kulturo ohranili prav na prekmurski ravnici.

»Izredno sem vesel in ponosen, da ste uspeli ohraniti ta slovenski jezik, to kulturo in narodno zavest,« je dejal.

Leto 1919 in nekaj dni samostojne države

V pogovoru se je dotaknil tudi političnega in vojaškega vrenja leta 1919. Spomnil je, da je bilo Prekmurje takrat kratek čas celo samostojna država, saj so 29. maja 1919 razglasili tako imenovano Mursko republiko, ki je zdržala le nekaj dni.

»Zgodovina nas uči, da je prav leto 1919 bilo politično, celo vojaško zelo aktivno, tako da že 29. maja beležimo še celo nekaj dni samostojne države. Pomeni, da je tu vzklila že takrat ideja o tej nujnosti, da se Prekmurje ohrani, zato da ljudje ohranijo jezik,« je pojasnil Lotrič.

Vojska Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je Prekmurje zasedla 12. avgusta 1919, pet dni pozneje pa je v Beltincih oblast prešla z vojaške na civilno upravo. Prav to zborovanje, ki se ga je udeležilo približno 20.000 ljudi, je postalo temelj današnjega praznika.

»Ta narodna zavest se mi zdi tako impresivna, ki se je pokazala, zakaj na tako majhnem prostoru. Gre vendarle za nekaj ljudi, pa čeprav govorimo o 20.000 ljudeh v Beltincih, ki so pozdravili ta prenos oblasti na civilno raven, na tak veličasten dan, kot je bil 17. avgust,« je povedal predsednik državnega sveta. 

Pokrajine kot druga raven odločanja

Ko je govor nanesel na odnos države do obrobnih regij, je Lotrič odgovoril, da enakomeren razvoj ni odvisen samo od centrale in ne samo od posamezne regije, ampak od povezovanja med regijami. Ustanovitev pokrajin je označil za svojo osrednjo željo v tem mandatu.

»Želim si, da uspemo v tem mandatu, v teh štirih prihodnjih letih, ustanoviti pokrajine, ustanoviti željo ljudi in občin, da z malo večjo ravnjo odločanja, to je med občinami in državo, postavimo drugi nivo odločanja in na tej ravni odločamo vse tisto, kar je nam blizu. Ni pomembno, koliko daleč od Ljubljane živimo, pomembno je, da smo del Slovenije in enakomernega razvoja,« je poudaril Lotrič.

Pokrajine so v 143. členu ustave zapisane že od leta 2006, državni svet pa je pripravil predlog pokrajinske zakonodaje s 15 pokrajinami. Vlada projekta doslej ni uvrstila med prednostne naloge, ker po njeni oceni za ustanovitev pokrajin ni političnega soglasja.

Gospodarstvo stoji na malih in družinskih podjetjih

Lotrič, ki je pot v javno življenje začel kot podjetnik in ustanovitelj podjetja Lotrič Meroslovje, je ocenil, da ima Slovenija izjemne talente in gospodarstvo, ki temelji na družinskih ter malih in srednjih podjetjih. Ta po njegovih besedah predstavljajo več kot 98 odstotkov vseh podjetij v državi.

Opozoril je, da je slovenski izvoz močno skoncentriran na pet največjih trgov, med katerimi so Nemčija, Avstrija, Italija, Francija in Hrvaška, zato vidi priložnost v odpiranju zunaj Evropske unije.

»Mi smo odprto gospodarstvo, mi potrebujemo izvozne trge. Verjamem, da bo odpiranje navzven, tudi izven Evropske unije, slovenskemu gospodarstvu prineslo konkurenčnost, prineslo bo seveda tudi, kar si najbolj želim, boljše plače in pa znanje, ki bo prišlo iz tujine,« je dejal Lotrič.

Cilj takšnega razvoja je po njegovem prepričanju zadržati mlade kadre doma.

»Da postanemo država, kjer bodo mladi prepoznali, da se splača živeti, da je vredno tukaj živeti, ker okolje imamo prekrasno,« je povedal predsednik državnega sveta.

Veto je najmočnejše orodje drugega doma

Državni svet je Lotrič opisal kot zastopnika lokalnih, gospodarskih, socialnih in poklicnih interesov, v katerega svetnice in svetniki ne prihajajo po strankarski poti, ampak prek svojega poklicnega dela. Med orodji, ki jih ima drugi dom na voljo, je naštel mnenja, pobude, zakonodajno iniciativo in veto.

»Veto državnega sveta pomeni, da državni svet državnemu zboru predlaga, naj še enkrat premisli o zakonu. Tega instituta se državni svet večkrat poslužuje, predvsem odvisno od vrste zakonov, ali gredo za ljudi ali gredo proti ljudem,« je pojasnil Lotrič.

Z zakonodajno iniciativo lahko državni svet državnemu zboru predlaga sprejem zakona z določenega področja. To orodje so po Lotričevih besedah uporabili le nekajkrat, zato pri tem vidi še precej prostora za razvoj.

Sodelovanje z novo vlado in državnim zborom

Menjava državnega zbora in vlade po Lotričevih besedah na delo državnega sveta ne vpliva, saj način delovanja določajo ustava, zakoni in poslovnik. Poudaril pa je, da si želi tesnega sodelovanja z novo sestavo obeh institucij, tako kot ga je iskal s prejšnjo.

Na sejo državnega sveta je vedno povabil predsednika vlade in predsednika državnega zbora, v tem mandatu pa so se vabilu odzvali vsi, tudi predsednica države. To po njegovem mnenju kaže, da voditelji državni svet prepoznavajo kot pomembno institucijo.

»Organizacija različnih posvetov v državnem svetu na različne teme, najsi bodo to kultura, mladi, zdravstvo, šolstvo, najsi bo to gospodarstvo, sindikati, skratka, vsem je mesto v državnem svetu. To je mesto dialoga,« je dejal Lotrič.

Kot primerjavo je navedel senate in lordsko zbornico v Londonu, kjer razprave o občutljivih vprašanjih tečejo tudi eno do dve leti in več, preden pripeljejo do rešitev. Prav zato si po lastnih besedah želi, da bi tudi v Sloveniji odpirali časovno bolj razpotegnjene razprave, v katerih se izkristalizirajo dobri predlogi.