Srbeči piki po sprehodu? Vzrok je lahko žuželka, ki živi na naših drevesih

Poleti se lahko na območjih z veliko platanami in hrasti močno namnožijo drobne svetle stenice, ki padajo z dreves, pristajajo na koži in oblačilih ter občasno zaidejo tudi v stanovanja. Čeprav so njihove glavne gostiteljice rastline, lahko nekatere vrste zbodejo tudi človeka in povzročijo srbečo kožno reakcijo. Obe najpogostejši vrsti sta razširjeni tudi v Sloveniji.

Gre za predstavnice družine mrežastih stenic oziroma čipkark. Med najbolj znanimi sta platanova čipkarka (Corythucha ciliata) in hrastova čipkarka (Corythucha arcuata).

Pomembno je poudariti, da ne gre za posteljne stenice. Čipkarke ne živijo v vzmetnicah, ne skrivajo se v posteljnini in se ne hranijo predvsem s človeško krvjo. Njihov življenjski prostor so drevesa, kjer sesajo rastlinske sokove.

Prisotne so po vsej Sloveniji

Platanova čipkarka je v Evropi prisotna že več desetletij. V Sloveniji so jo prvič zabeležili leta 1975, danes pa je po podatkih portala Invazivke razširjena po vsej državi. Odrasla žuželka meri približno tri milimetre, zato jo zlahka spregledamo. Prepoznamo jo po svetlem telesu in skoraj prosojnih krilih z značilnim mrežastim oziroma čipkastim vzorcem.

Hrastova čipkarka je pri nas novejša. V Sloveniji so jo prvič potrdili leta 2016 na območju Brežic, od takrat pa se je postopoma razširila praktično po vsej državi. Raziskovalci Gozdarskega inštituta Slovenije ugotavljajo, da lahko velike populacije danes najdemo v naravnih hrastovih gozdovih, drevesnicah in urbanem okolju.

Največ jih je lahko v drugi polovici poletja

Čipkarke se hranijo na spodnji strani listov. Ko so razmere ugodne, se lahko njihove populacije zelo povečajo. Pri hrastovi čipkarki se lahko v naših razmerah med pomladjo in jesenjo razvijejo do tri generacije na leto. Zato je lahko njihovo število proti koncu poletja izrazito večje kot spomladi.

Pomembno vlogo ima tudi temperatura. Raziskave kažejo, da višje temperature pospešijo razvoj žuželk, kar lahko v toplih poletjih prispeva k hitrejšemu povečevanju populacij. Takrat jih lahko opazimo na oblačilih, avtomobilih, okenskih policah, vrtnih garniturah in drugih površinah pod drevesi.

Ali res zbadajo ljudi?

Čeprav se čipkarke praviloma prehranjujejo z rastlinskimi sokovi, obstajajo znanstveni dokazi, da lahko vsaj platanova čipkarka občasno zbode tudi človeka. V raziskavi, objavljeni v strokovni reviji JAMA Dermatology, so pri ljudeh opisali kožne reakcije, povezane s platanovimi čipkarkami. Molekularna analiza je pri pregledanih žuželkah pokazala tudi prisotnost človeške krvi.

To sicer ne pomeni, da je človek njihov običajni vir hrane. Piki so predvsem posledica naključnega stika, ko se žuželke ob množičnem pojavljanju znajdejo na koži. Pri hrastovi čipkarki so dokazi o hranjenju na človeku za zdaj manj jasni, vendar ljudje na območjih z velikimi populacijami prav tako poročajo o zbadanju in srbečih kožnih spremembah.

Gozdarski inštitut Slovenije opozarja, da lahko čipkarke predvsem pozno poleti zaradi velike številčnosti pristajajo na ljudeh in jih občasno zbodejo, resnejše posledice pa za zdaj niso znane.

Kako je videti pik?

Kožna reakcija je lahko zelo podobna piku komarja.

Pojavi se lahko:

• majhna rdeča bunkica,
• srbenje,
• lokalna oteklina,
• občutek zbadanja ali pečenja.

Pri nekaterih ljudeh reakcije skoraj ni, pri drugih pa so lahko spremembe na koži bolj izrazite.

Ker so podobne reakcije značilne za številne žuželke, samo po videzu pika praviloma ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kaj ga je povzročilo.

Kaj storiti, če vas zbode?

Pri običajni lokalni reakciji posebna zdravstvena obravnava praviloma ni potrebna.

Mesto pika operite z milom in vodo, nato pa lahko nanj za približno 10 do 20 minut položite hladen obkladek. Pomembno je tudi, da mesta ne praskate, saj lahko poškodovana koža poveča možnost bakterijske okužbe. Pri močnejšem srbenju lahko po nasvetu farmacevta pomagajo antihistaminiki ali ustrezni pripravki za blaženje vnetja in srbenja.

Zdravniško pomoč poiščite, če se oteklina hitro povečuje, je območje izrazito boleče ali vroče, se pojavi gnoj ali se stanje v nekaj dneh ne izboljša.

Ob otekanju jezika ali grla, težkem dihanju, izraziti omotici ali izgubi zavesti je potrebna takojšnja medicinska pomoč. V Sloveniji v takem primeru pokličemo 112.

Kako preprečiti, da bi prišle v stanovanje?

Posamezna čipkarka v stanovanju ni znak infestacije doma.

Te žuželke praviloma ne živijo in se ne razmnožujejo v stanovanjih, zato zaradi nekaj primerkov ni treba razkuževati prostorov ali obravnavati doma kot pri posteljnih stenicah. Najbolj učinkovita zaščita so goste mreže proti mrčesu na oknih in vratih.

Če se žuželke znajdejo v stanovanju, jih je mogoče preprosto odstraniti s sesalnikom ali mehansko. Na območjih z močno napadenimi platanami in hrasti lahko v času največje številčnosti pomaga tudi obleka, ki pokriva večji del kože.

Škropljenje dreves ni najboljša rešitev

Ker sta obe vrsti pri nas že močno razširjeni, ju ni več mogoče izkoreniniti.

Strokovnjaki prav tako odsvetujejo nenadzorovano uporabo insekticidov v urbanem okolju. Takšno škropljenje ima lahko omejen učinek, hkrati pa škoduje drugim žuželkam in okolju.

Pri močno napadenih drevesih je zato bolj smiselno strokovno spremljanje stanja in ukrepanje v okviru javnega upravljanja zelenih površin.

Največja škoda je pravzaprav na drevesih

Čeprav pozornost ljudi pritegne predvsem možnost pika, čipkarke v resnici predstavljajo večjo težavo za rastline.

S sesanjem sokov poškodujejo liste, ki postopoma postanejo svetlejši, pikčasti, rumenkasti ali bronasto obarvani. Pri zelo močnem napadu je lahko velik del krošnje že poleti videti, kot da se približuje jesen.

Na spodnji strani listov lahko pogosto opazimo številne drobne žuželke ter značilne temne pikice. Pri posameznem odraslem in zdravem drevesu napad običajno ni usoden, lahko pa dolgotrajna in ponavljajoča se namnožitev drevo dodatno oslabi.

Ne zamenjajte jih s posteljnimi stenicami

Za ljudi je verjetno najpomembnejše razlikovanje med čipkarkami in posteljnimi stenicami.

Čipkarke živijo predvsem na drevesih in v stanovanje zaidejo po naključju. Posteljne stenice pa so prilagojene življenju v človeških bivališčih in se hranijo s krvjo.

Če torej po sprehodu pod platanami ali hrasti na majici opazite komaj nekaj milimetrov veliko svetlo žuželko s prosojnimi mrežastimi krili, je precej verjetneje, da gre za čipkarko.

Za večino ljudi predstavljajo predvsem sezonsko nadlogo, vendar njihovo širjenje in množično pojavljanje kažeta, da jih bomo v toplih mesecih vse pogosteje srečevali tudi v slovenskih mestih, parkih in gozdovih.

* Slike so simbolične