Prejemate plačo ali pokojnino? Banka bi vam morala to ponuditi brezplačno

Če vam na bančni račun vsak mesec prispe plača, pokojnina, štipendija ali nadomestilo za brezposelnost, bi lahko v prihodnje za vrsto najpogostejših bančnih storitev plačevali natanko nič evrov. Tako predvideva predlog Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev, katerega javna obravnava se je zaključila minuli teden.

Pomembno pa je poudariti: zakon še ni sprejet in brezplačni paket trenutno še ni nova pravica potrošnikov.

Ministrstvo za finance je javno obravnavo predloga zaključilo 17. avgusta, do takrat pa prejelo 23 odzivov fizičnih in pravnih oseb, strokovne javnosti, interesnih združenj, občin, ministrstev in drugih deležnikov. Ministrstvo napoveduje, da bo pripombe preučilo skupaj z Banko Slovenije, pričakujejo pa tudi mnenje Evropske centralne banke. 

Kdo bi dobil brezplačni paket?

Pravica bi pripadala potrošnikom, ki na svoj plačilni ali osnovni plačilni račun prejemajo redne prejemke. Sem ministrstvo med drugim šteje plačo, pokojnino, nadomestilo za brezposelnost in štipendijo. 

In ne gre zgolj za brezplačno vodenje računa.

Po trenutno objavljenem predlogu bi brezplačni paket vključeval odprtje in vodenje računa, debetno kartico, spletno in mobilno bančništvo, neomejene prilive na račun, gotovinske transakcije pri lastni banki ter plačevanje z debetno kartico.

Posebej zanimiva je še ena določba: uporabniku bi pripadalo najmanj pet brezplačnih dvigov gotovine na mesec na bankomatih drugih bank. 

Za upokojence še več brezplačnih storitev

Še širši paket je predviden za upokojence in ranljive skupine. Ministrstvo je prejšnji petek pojasnilo, da bi ti uporabniki dobili še najmanj deset brezplačnih kreditnih plačil oziroma direktnih obremenitev na mesec, pri čemer so med kreditnimi plačili zajeti tudi trajni nalogi. 

Gre torej za storitve, ki jih veliko gospodinjstev uporablja vsak mesec pri plačevanju položnic in drugih rednih obveznosti.

Osnovni bančni račun imamo že danes, toda ni nujno brezplačen

Tu je pomembna razlika. Slovenija že pozna osnovni plačilni račun, ki bankam omogoča zagotavljanje najpogostejših plačilnih storitev in je pomemben predvsem z vidika finančne vključenosti.

Toda ta račun danes ni nujno brezplačen.

Banka Slovenije je februarja letos odločila, da najvišje dovoljeno mesečno nadomestilo ostaja 4,90 evra. Za upravičence do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka je zgornja meja 1,47 evra na mesec. Banka lahko račun že danes ponudi ceneje ali brezplačno, vendar tega zakon ne zahteva. 

Predlagana ureditev gre tako precej dlje: brezplačni paket bi vezala na prejemanje rednih dohodkov in bi zajel bistveno širši krog prebivalstva.

Ne gre samo za bančne provizije

Zakon ima še en pomemben cilj – zagotoviti, da bo mogoče do gotovine priti tudi tam, kjer se mreža bančnih poslovalnic in bankomatov krči.

Po predlogu bi morale banke in Pošta Slovenije vzdrževati dovolj gosto mrežo gotovinskih točk. V naseljih z več kot 1.000 prebivalci naj bi moral biti bankomat oddaljen največ pet kilometrov od središča naselja. Predvidene so tudi alternativne točke za dvig gotovine pri ponudnikih blaga in storitev. 

Zakon bi obenem določil obveznost sprejemanja gotovine na prodajnih mestih, z določenimi izjemami, trgovci in drugi ponudniki pa bi morali omogočiti tudi plačilo z vsaj enim elektronskim plačilnim sredstvom. 

Podoben sistem že imajo Hrvati

Slovenija pri tej ideji ni osamljena. Na Hrvaškem je 1. januarja 2026 začela veljati ureditev, po kateri lahko potrošnik, ki na račun prejema redne prihodke, zahteva paket osnovnih bančnih storitev brez nadomestila.

Hrvaški paket med drugim vključuje vodenje računa, spletno ali mobilno bančništvo, debetno kartico ter določene gotovinske in plačilne storitve. Od 1. januarja 2027 bodo tam uporabnikom omogočena tudi dva brezplačna dviga mesečno na bankomatih drugih bank. 

Slovenski predlog je pri tem delu celo radodarnejši, saj predvideva najmanj pet takšnih brezplačnih dvigov mesečno. 

Banke imajo pomisleke

Predlog pa nima samo podpornikov. Združenje bank Slovenije je že junija opozorilo, da obveznega brezplačnega zagotavljanja določenih bančnih storitev ne podpira. Po njihovem bi takšno poseganje v oblikovanje cen lahko odpiralo tudi ustavnopravna vprašanja, del stroškov pa bi se lahko po njihovih opozorilih prelil v druge bančne produkte oziroma na druge skupine uporabnikov. 

Da vprašanje ostaja odprto, kaže tudi zaključena javna obravnava. Med pripombami so bili predlogi, naj se ugodnosti razširijo tudi na ljudi brez klasičnih rednih prejemkov, denimo kmete, ter opozorila glede ustavnosti predlagane rešitve.

Kdaj bi lahko novost začela veljati?

Tu za zdaj ni mogoče zapisati trdnega datuma.

Ministrstvo je julija še napovedovalo cilj, da bi vlada predlog obravnavala septembra in bi bil zakon sprejet do konca leta. Aktualna evidenca eUprave pa predpis še vedno vodi kot »v pripravi znotraj ministrstva«, pri časovnici pa kot skrajni datum sprejema trenutno navaja drugo četrtletje 2027. 

Za komitente je zato trenutno najpomembnejše naslednje: brezplačni bančni paket je za zdaj še predlog. Če bo sprejet v sedanji obliki, pa bi lahko precej spremenil način, kako banke v Sloveniji zaračunavajo najosnovnejše storitve ljudem, ki prek njih prejemajo plačo, pokojnino ali druge redne prihodke.

Foto: Gov.si, Unsplash