Slovenijo čaka nadpovprečno topla jesen in zima, po svetu pa nov temperaturni rekord?

Globalne temperature ostajajo izjemno visoke, zdaj pa k dodatnemu segrevanju prispeva še El Niño, naravni podnebni pojav, ki lahko v prihodnjih mesecih prinese nove temperaturne rekorde. Klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije RS za okolje opozarja, da bi bilo lahko že leto 2026 rekordno toplo, leto 2027 pa naj bi bilo po trenutnih napovedih skoraj zagotovo najtoplejše doslej.

El Niño nastane, ko se segrejejo površinske vode v osrednjem in vzhodnem ekvatorialnem Tihem oceanu. To posledično vpliva na vetrove, zračni tlak in padavinske vzorce po različnih delih sveta.

El Niño bo dodatno dvignil globalne temperature

Letošnji El Niño se razvija v času, ko so globalne temperature in temperature oceanov že zelo visoke. Po pojasnilih Vertačnika pojav povprečno globalno temperaturo zraka pri tleh začasno zviša za približno 0,1 do 0,2 stopinje Celzija, zato bi lahko v prihodnjih mesecih pomembno prispeval k novim rekordom.

Trenutne napovedi kažejo, da bi lahko bila povprečna globalna temperatura leta 2027 okoli 1,7 stopinje Celzija nad predindustrijskim obdobjem 1850–1900. To bi pomenilo preseganje dosedanjega rekordnega odklona, ki je znašal približno 1,55 stopinje Celzija.

Letošnje leto bi bilo po globalni povprečni temperaturi prav tako lahko rekordno, vendar je glede na trenutne projekcije prihodnje leto za rekord še bolj verjeten kandidat.

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Čeprav ima El Niño pomembne vplive na vreme predvsem v tropskih in subtropskih območjih, je njegov neposredni vpliv na Slovenijo precej manj izrazit.

Vertačnik poudarja, da El Niño nima pomembnega vpliva na sezonske vremenske razmere v Sloveniji, poleg tega pa so sezonske napovedi za naše območje precej nezanesljive. Zato trenutno ni mogoče zanesljivo napovedati, ali bo letošnja jesen bolj suha ali mokra oziroma kakšna bo zima. Precej bolj zanesljiv je temperaturni signal.

Jesen in zima najverjetneje nadpovprečno topli

Po napovedih naj bi bila letošnja jesen in zima v Sloveniji nadpovprečno topli v primerjavi z obdobjem 1991–2020.

Podobno kažejo napovedi tudi za večji del Evrope. Za obdobje september–november je verjetnost nadpovprečnih temperatur velika skoraj po vsej celini, nekoliko manj izrazito na vzhodu. Tudi obdobje od novembra do januarja naj bi bilo po trenutnih napovedih predvsem temperaturno nadpovprečno.

Na to vplivata tako dolgoročno segrevanje ozračja kot trenutno zelo toplo morje okoli večjega dela Evrope.

Pri napovedih padavin pa je slika precej manj jasna. Nekateri modeli kažejo na nekoliko večjo možnost nadpovprečno mokre jeseni v zahodni in južni Evropi, medtem ko je za Slovenijo napoved precej manj zanesljiva.

El Niño bi lahko bil izjemno močan

Letošnji pojav se po trenutnih napovedih še krepi. Če se bodo napovedi uresničile, bi lahko šlo za enega najmočnejših El Niñov vsaj od sredine 20. stoletja, odkar so na voljo dovolj kakovostni podatki.

Njegovi vplivi so običajno najbolj izraziti pozimi na severni polobli. Takrat so z El Niñom pogosto povezane sušnejše razmere v Indoneziji in okolici, jugovzhodni Afriki ter severozahodnem delu Južne Amerike. Na območjih ob obalah Peruja in Ekvadorja, jugu ZDA ter nekaterih delih Južne Amerike pa so lahko padavine obilnejše.

Vplivi niso vsakič enaki, saj se posamezni El Niñi razlikujejo po moči in območju najizrazitejšega segrevanja Tihega oceana.

Podnebne spremembe El Nina ne povzročajo, lahko pa okrepijo njegove posledice

Svetovna meteorološka organizacija za zdaj nima dokazov, da bi podnebne spremembe povečevale pogostost ali intenzivnost pojava El Niño. Lahko pa zaradi vse toplejšega ozračja in oceanov okrepijo posledice, ki jih El Niño prinaša.

V toplejšem podnebju je namreč v sistemu več toplote in vlage, kar lahko pomeni izrazitejše vremenske ekstreme, med drugim močnejše vročinske valove in intenzivnejše padavine.

Vir: STA, Foto: arhiv Pomurec