Imate vrt? To morate narediti, še preden obrnemo koledar na september

Avgust se počasi poslavlja, vendar to še zdaleč ne pomeni, da se delo na vrtu končuje. Prav nasprotno. Zadnji dnevi avgusta so eno pomembnejših prehodnih obdobij v vrtnarski sezoni, saj se na vrtu hkrati dogajajo tri stvari: pobiramo poletni pridelek, pripravljamo rastline na hladnejše mesece in že skrbimo za pridelek prihodnje sezone.

Čeprav so dnevi še lahko zelo vroči, so noči postopoma hladnejše, dan se krajša, rastline pa spremembe zaznajo precej prej kot mi. Nekaj opravil, ki jih opravimo zdaj, lahko zato odloča o tem, koliko paradižnika bomo še pobrali, kako bodo prihodnje leto rodile jagode in maline ter v kakšnem stanju bodo grede pričakale pomlad.

To je sedem stvari, ki se jih splača lotiti še pred začetkom septembra.

1. Pobirajte pridelek pogosteje, kot ste ga doslej

Konec poletja je vrt pogosto najbolj radodaren. Paradižniki zorijo skoraj čez noč, bučke se iz majhnih plodov v nekaj dneh spremenijo v velikanke, fižol pa lahko hitro postane trd in nitast.

Zato zdaj ni pravi čas, da bi z obiranjem čakali na konec tedna.

Redno pobiranje pri številnih vrtninah spodbuja nastajanje novih plodov, še pomembneje pa je, da zreli in poškodovani plodovi ne ostajajo predolgo na rastlinah. Prezrele bučke, razpokani paradižniki in poškodovano sadje lahko hitro začnejo gniti ter privabljati škodljivce.

Posebej pozorni bodite na bučke, kumare, fižol, paradižnik, papriko in jajčevce. Če je pridelka preveč, ga je bolje pravočasno zamrzniti, vložiti, skuhati v omako ali razdeliti, kot pa pustiti, da propade na vrtu.

2. Paradižniku pomagajte, da energijo usmeri v plodove

Konec avgusta je na številnih vrtovih paradižnik še vedno poln zelenih plodov, obenem pa rastline vztrajno razvijajo nove poganjke in cvetove.

Tu je smiselno pogledati nekoliko naprej.

Če imate visoke sorte paradižnika in je na njih že veliko nastavljenih plodov, lahko v hladnejših delih Slovenije omejite nadaljnjo bujno rast in odstranite cvetove, za katere je malo verjetno, da bodo do jeseni razvili zrele plodove. Rastlina tako več energije nameni obstoječemu pridelku. Pri tem ni treba pretiravati z odstranjevanjem zdravih listov, saj jih rastlina še vedno potrebuje.

Smiselno pa je odstraniti porumenele, poškodovane in obolele spodnje liste, zlasti če se dotikajo tal. Boljša zračnost okoli rastline zmanjšuje vlažnost med listi, kar postaja ob hladnejših nočeh vse pomembnejše. Tudi pozno poleti ostaja pomembno enakomerno zalivanje, saj velika nihanja v količini vode povečujejo možnost pokanja plodov. 

Na Primorskem in v rastlinjakih je sezona seveda lahko precej daljša kot v hladnejših predelih države, zato se pri paradižniku ravnajte tudi po vremenu in stanju rastlin.

3. Ne pospravite praznih gred – še vedno lahko sejete

Ko poberemo čebulo, krompir, zgodnji fižol ali druge poletne vrtnine, je velika skušnjava, da prazno gredo preprosto pustimo pri miru do pomladi.

Toda konec avgusta je lahko začetek druge vrtnarske sezone.

Še vedno lahko posejemo številne hitro rastoče rastline, ki jim bolj ustrezajo nekoliko hladnejši dnevi. Med najbolj uporabnimi so rukola, redkvice, špinača, motovilec in različne listnate solate, odvisno od sorte in območja pa pridejo v poštev tudi nekatere azijske listnate vrtnine.

Pri poznoavgustovski setvi je pomembna predvsem vlaga. Če so tla razgreta in izsušena, s setvijo ne hitite samo zato, ker tako kaže koledar. Bolje je počakati na nekoliko hladnejše in vlažnejše obdobje ali pa poskrbeti, da bo zemlja med kaljenjem ves čas enakomerno vlažna. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko setev v zelo vroča in suha tla prinese precej slabše rezultate. 

Prazna greda avgusta torej še ni končana greda. Z nekaj načrtovanja lahko z nje svežo zelenjavo pobiramo še globoko v jesen.

4. Če imate jagode, jim namenite nekaj pozornosti prav zdaj

Ko jagode nehajo roditi, nanje hitro pozabimo. Toda rastline se že pripravljajo na naslednjo sezono, zato je konec poletja pomemben čas za njihovo nego.

Z gredice odstranite stare, suhe in poškodovane liste, poskrbite, da rastline niso preveč nagnetene, ter odstranite plevel, ki jim jemlje vodo in hranila.

Posebej zanimive so živice oziroma dolgi poganjki, na katerih nastajajo mlade rastlinice. Če želite jagode razmnožiti, lahko najlepše mlade rastline ukoreninite in jih pozneje presadite. Če novih sadik ne potrebujete, pa odvečne živice odstranite, saj matični rastlini jemljejo energijo. Tudi RHS konec poletja priporoča urejanje jagod po obiranju in presajanje že ukoreninjenih mladih rastlin.

Nekaj dela z jagodami zdaj lahko pomeni precej lepšo in bolj zdravo gredo prihodnjo pomlad.

5. Poletne maline po obiranju potrebujejo škarje

Če na vrtu gojite maline, je pomembno vedeti, katero vrsto imate.

Pri poleti rodečih malinah po končanem obiranju odstranimo poganjke, ki so letos že rodili. Odrežemo jih pri tleh, mlade letošnje poganjke pa pustimo, saj bodo prav ti nosili pridelek prihodnje leto.

To je eno tistih opravil, pri katerih lahko začetniki hitro naredijo napako in odrežejo napačne poganjke.

Najlažje jih ločimo tako, da so stare rodne rozge običajno bolj rjave, olesenele in imajo ostanke pecljev, medtem ko so novi poganjki praviloma bolj sveži in zeleni. Nove poganjke lahko po potrebi tudi privežemo in razporedimo, da bodo imeli dovolj svetlobe in zraka.

Jeseni rodečih malin ne obrezujemo na enak način, zato pred uporabo škarij preverite, katero vrsto gojite. Odstranjevanje starih poganjkov poletnih malin po obiranju je sicer eno značilnih poznoavgustovskih opravil. 

6. Ne zavrzite vsega odcvetelega – zdaj lahko dobite semena zastonj

Konec poletja je na gredicah veliko suhih cvetov in semenskih glavic, ki jih marsikdo samodejno odreže in odvrže na kompost.

V nekaterih od njih pa se skriva semenski material za prihodnje leto.

Semena lahko naberemo pri številnih enoletnicah in trajnicah. Pomembno je, da izberemo zdrave rastline in počakamo, da so semenske glavice dovolj zrele in suhe. Najbolje jih je nabirati na suh dan, nato pa jih dobro posušiti in shraniti na suhem, hladnem mestu.

Če imamo na vrtu sorte oziroma hibride, kupljene kot F1, potomci iz njihovih semen sicer morda ne bodo enaki matični rastlini. Pri številnih klasičnih vrtnih cvetlicah pa je zbiranje semen preprost način, da si pripravimo rastline za naslednjo sezono brez novega nakupa. 

In še nekaj: ni treba odstraniti prav vsake odcvetele rastline. Nekatere semenske glavice lahko pustimo na vrtu, kjer bodo pozneje vir hrane za ptice in zavetje za drobne živali.

7. Golih gred ne pustite čakati do pomladi

Ko je pridelek pobran, je najlažje gredo pustiti prazno. Toda gola zemlja je izpostavljena soncu, nalivom in postopnemu izgubljanju strukture.

Če na njej ne boste več gojili jesenske zelenjave, jo lahko že zdaj pripravite na naslednjo sezono.

Ena možnost je setev rastlin za zeleno gnojenje, ki prekrijejo tla in jih pozneje obogatijo z organsko snovjo. Druga možnost je dodajanje zrelega komposta in zastiranje površine z organskim materialom.

Za prazne površine strokovnjaki konec poletja prav tako priporočajo zeleno gnojenje, saj rastlinska odeja pomaga zadrževati hranila in izboljševati strukturo tal. 

Pri tem je ena stvar še posebej pomembna: vrta pred jesenjo ni treba sterilno pospraviti. Nekaj rastlinskih ostankov, semen in zavetja je dobrodošlih tudi za številne koristne živali.

Avgust se končuje, vrtnarska sezona pa ne

Konec avgusta na vrtu pogosto deluje kot zaključek. Paradižniki počasi nehajo divje rasti, prve grede se praznijo, jutra pa že občasno dišijo po jeseni.

Toda za vrtnarja je to predvsem prehod v naslednjo fazo sezone.

Kar poberemo pravočasno, ne bo propadlo. Kar posejemo zdaj, lahko pristane na krožniku jeseni. Z nego jagod in malin že vplivamo na pridelek prihodnjega leta, s pravilno oskrbo tal pa si lahko spomladi prihranimo precej dela.

Zato pred septembrom vrta še nikar ne odpišite.

V nekaj zadnjih avgustovskih dneh lahko naredite presenetljivo veliko – tako za letošnji pridelek kot za vrt, ki vas bo pričakal prihodnjo pomlad.

* Slike so simbolične