Pralni stroj smrdi, čeprav je čist? Preverite to skrito mesto

Odprete vrata pralnega stroja, boben se sveti, nikjer ni videti umazanije, kljub temu pa vas pričaka neprijeten, zatohli vonj. Še huje je, ko začne po njem dišati tudi sveže oprano perilo.

Prva misel je pogosto, da je treba dodati več pralnega sredstva ali dišečega mehčalca. Toda s tem lahko težavo celo poslabšamo.

Pralni stroj namreč ni nujno čist samo zato, ker je njegov boben na pogled brezhiben. Ostanki detergenta, mehčalca, maščob in umazanije s perila se lahko nabirajo na mestih, ki jih med običajno uporabo skoraj nikoli ne pogledamo. Če temu dodamo še toploto in vlago, dobimo idealne pogoje za nastanek neprijetnih vonjav. 

In prav zato se rešitev pogosto skriva le nekaj centimetrov stran od bleščečega bobna.

Najprej poglejte pod gumijasto tesnilo

Pri pralnih strojih s sprednjim polnjenjem je eden prvih osumljencev gumijasto tesnilo okoli vrat.

Na njem in predvsem v njegovih pregibih se lahko zadržujejo voda, lasje, vlakna, ostanki papirnatih robčkov in pralnih sredstev. Na prvi pogled je tesnilo lahko povsem čisto, ko ga odmaknemo, pa nas v notranjosti čaka temna obloga ali sluzasta umazanija.

Prav ta vlažen in zaprt prostor lahko postane vir zatohlega vonja. Proizvajalci zato svetujejo, da tesnilo redno pregledamo, odstranimo tujke in ga obrišemo, po pranju pa omogočimo, da se notranjost posuši. 

Če pralnega stroja že dolgo niste temeljito očistili, je to prvo mesto, ki ga je vredno preveriti.

Predal za detergent je lahko precej bolj umazan, kot se zdi

Naslednji korak je predal, v katerega vlivamo detergent in mehčalec. Sčasoma se v njem oblikujejo lepljive obloge, še posebej če pogosto uporabljamo tekoča pralna sredstva in mehčalec. Vlaga se lahko zadržuje tudi globlje v odprtini, v katero je predal vstavljen.

Zato ni dovolj, da obrišemo le vidni del.

Pri večini strojev je mogoče predal povsem izvleči in ga oprati pod toplo vodo. Pri tem je treba očistiti tudi prostor za predalom, kjer se lahko skrivajo stare obloge. Če ste predal izvlekli prvič po več letih, vas lahko pogled vanj precej preseneti.

Več detergenta ne pomeni čistejšega perila

Ena največjih gospodinjskih zmot je prepričanje, da bomo z več detergenta dobili bolj čisto in bolj dišeče perilo.

V resnici se lahko zgodi ravno nasprotno.

Prevelika količina detergenta se lahko slabše izpere ter začne puščati obloge v stroju. V njih se nato zadržujeta vlaga in umazanija, rezultat pa je neprijeten vonj. Enako velja za pretiravanje z mehčalcem. Proizvajalci pralnih strojev prav predoziranje detergentov pogosto izpostavljajo kot enega od vzrokov za nastanek oblog in vonjav. 

Količino je zato najbolje prilagoditi navodilom na sredstvu, količini perila in trdoti vode. Če stroj smrdi, dodaten odmerek dišečega sredstva težave ne odpravi – lahko jo samo prekrije.

Težava je lahko tudi v stalnem pranju pri nizkih temperaturah

Sodobni pralni stroji omogočajo učinkovito pranje pri nižjih temperaturah, kar je dobro za porabo energije in številna občutljivejša oblačila.

Težava nastane, če leta in leta uporabljamo skoraj izključno hladne oziroma nizkotemperaturne programe, stroju pa nikoli ne privoščimo vzdrževalnega čiščenja.

Ostanki detergenta in mehčalca se lahko postopoma nalagajo v notranjih delih stroja. Zato številni proizvajalci priporočajo, da občasno uporabimo program za čiščenje bobna oziroma vzdrževalni program, če ga stroj ima, ali drug ustrezen program skladno z navodili proizvajalca. 

To ne pomeni, da moramo vsa oblačila prati pri visokih temperaturah. Veliko pomembneje je, da sam pralni stroj občasno očistimo tako, kot predvideva njegov proizvajalec.

Zaprete vrata takoj po pranju? To je lahko del težave

Ko vzamemo perilo iz bobna, marsikdo vrata stroja samodejno zapre. Navsezadnje je tako kopalnica ali pralnica videti bolj urejena. Toda v notranjosti je po pranju še vedno precej vlage.

Če vrata tesno zapremo, se ta zadrži v bobnu in predvsem okoli tesnila. Zato proizvajalci pogosto priporočajo, da po pranju vrata nekaj časa pustimo priprta, prav tako pa lahko nekoliko odpremo predal za detergent, da se notranjost lažje posuši. 

Pomembna je tudi druga navada: mokrega perila ne puščajte več ur v končanem stroju. Če veste, da vas ne bo doma, je bolje uporabiti zamik začetka programa, če ga stroj omogoča, kot pa pustiti mokre brisače v zaprtem bobnu do večera.

Ste kdaj očistili filter?

Če je odgovor ne, niste edini.

Filter odtočne črpalke je eden tistih delov pralnega stroja, za katerega mnogi vedo, da obstaja, vendar se ga spomnijo šele, ko stroj začne slabše odvajati vodo.

V njem lahko končajo vlakna, lasje, kovanci, gumbi in drugi drobni predmeti, ki smo jih pozabili v žepih. Če je odtekanje vode zaradi umazanije oteženo, lahko zastajanje vode pripomore tudi k nastanku neprijetnega vonja. 

Preden se lotite filtra, nujno preberite navodila za svoj model. Pri odpiranju lahko iz stroja priteče preostala voda, ta pa je lahko po vročem pranju tudi zelo vroča.

Stroj pred posegom izključite iz elektrike in počakajte, da se voda ohladi.

Kaj pa, če vonj spominja na kanalizacijo?

Takrat vzrok morda sploh ni umazan boben.

Če pralni stroj oddaja izrazit vonj po kanalizaciji ali gnilih jajcih, je smiselno preveriti odtočno cev, odtok in sifon. Zamašena ali nepravilno nameščena odtočna cev oziroma vračanje vode lahko povzroči vonj, ki ga napačno pripišemo notranjosti stroja. 

Če ste očistili boben, tesnilo, predal in filter, neprijeten vonj pa se hitro vrne, je lahko to znak, da težava ni več samo v čiščenju. V takem primeru je pametneje preveriti odtok oziroma poklicati serviserja ali vodovodarja, kot pa v stroj vedno znova vlivati različna čistila.

Kako se neprijetnega vonja lotiti pravilno?

Najprej izpraznite boben in očistite vse dele, kjer se lahko skriva vidna umazanija: tesnilo, predal za detergent in – skladno z navodili za vaš model – filter.

Nato preverite navodila pralnega stroja in uporabite njegov namenski program za čiščenje bobna, če ga ima. Pri izbiri čistila je najvarneje slediti priporočilom proizvajalca, saj niso vsa sredstva primerna za vsak stroj.

Po čiščenju obrišite tesnilo in pustite, da se stroj dobro prezrači. V prihodnje pa pomaga nekaj zelo preprostih navad: perilo vzemite iz stroja čim prej, po pranju omogočite sušenje notranjosti, ne pretiravajte z detergentom in občasno opravite vzdrževalno čiščenje.

Pri domačih čistilih velja pomembno opozorilo

Na spletu lahko najdemo nešteto nasvetov za čiščenje pralnega stroja s kisom, belilom, sodo in drugimi gospodinjskimi sredstvi. Težava je, da se priporočila med proizvajalci razlikujejo, nekatera sredstva pa niso primerna za posamezne materiale in sestavne dele.

Zato velja predvsem eno pravilo: čistil med seboj nikoli ne mešajte. Posebej nevarno je mešanje klorovega belila s kisom ali drugimi kislimi čistili, saj lahko pri tem nastane strupen klorov plin. 

Najvarneje je uporabiti postopek in čistilo, ki ju za vaš model priporoča proizvajalec.

Čist boben še ne pomeni čistega pralnega stroja

Pralni stroj je eden tistih gospodinjskih aparatov, za katere pogosto domnevamo, da se med uporabo čistijo sami. Saj vendar večkrat na teden po njih krožita voda in detergent.

V resnici je ravno stalni stik z vodo, umazanim perilom, detergentom in mehčalcem razlog, da potrebuje tudi pralni stroj občasno čiščenje. Če torej iz njega začne prihajati neprijeten vonj, ni nujno, da je z aparatom kaj resno narobe.

Najprej zavihajte gumijasto tesnilo, izvlecite predal za detergent in pomislite, kdaj ste nazadnje očistili filter.

Krivec je namreč pogosto skrit prav tam, kjer ga med običajnim pranjem nikoli ne vidimo.

* Slike so simbolične