VIDEO: Rak se lahko razvija brez bolečin, to so pokazali najnovejši podatki iz Pomurja

Podatki o programu Svit za prvo polovico letošnjega leta prinašajo za Pomurje spodbudno novico. Odzivnost je dosegla 65,17 odstotka, kar je več od državnega povprečja, ki znaša 64,92 odstotka. Pomurska regija se je tako prvič po dolgem času občutneje odlepila od spodnjega dela lestvice slovenskih zdravstvenih regij.

»Lahko smo veseli,« je ob podatkih dejal Martin Ramfl, vodja enote za nenalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje Območne enote Murska Sobota.

Pomurje je v prvem polletju zasedlo peto mesto med devetimi zdravstvenimi regijami. Za primerjavo: v celotnem lanskem letu je odzivnost znašala 65,25 odstotka, kar pomeni, da letošnji vmesni rezultat kaže precej stabilno sliko. Še pomembneje pa je, da je regija tokrat nad slovenskim povprečjem.

Program Svit je namenjen moškim in ženskam med 50. in 74. letom starosti in omogoča zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb ter zgodnjih oblik raka na debelem črevesu in danki. Povabljeni na dom prejmejo komplet za odvzem vzorca blata, v laboratoriju pa nato preverijo, ali je v njem prisotna prikrita kri.

Če je test pozitiven, sledi kolonoskopija.

Ženske precej bolj odzivne kot moški

Čeprav je skupni rezultat Pomurja spodbuden, je med ženskami in moškimi še vedno precejšnja razlika. Odzivnost žensk je dosegla 71,2 odstotka, potem ko je bila prej 70,14-odstotna. Pri moških pa je bila nekoliko nižja in je znašala 58,70 odstotka.

Lani je Pomurju pri moških prvič uspelo preseči 60-odstotno odzivnost, zato trenutni podatek pomeni rahel korak nazaj.

Kot je pojasnil Ramfl, takšne razlike sicer niso posebnost samo programa Svit. »Tudi tukaj je značilno, da se ženske odzivajo bolje kot moški.«

Zakaj pozitiven test ni nujno slaba novica

Še en podatek izstopa. V Pomurju je bilo 6,5 odstotka pozitivnih vzorcev, medtem ko je državno povprečje znašalo 5,4 odstotka.

Na prvi pogled bi lahko višji delež pozitivnih testov zvenel zaskrbljujoče, vendar strokovnjaki opozarjajo, da je namen presejanja prav v tem, da morebitne spremembe odkrije čim prej. »Tega ne moremo jemati negativno,« je poudaril Ramfl.

Pozitiven rezultat še ne pomeni, da ima oseba raka. Pomeni, da je bila v blatu odkrita prikrita krvavitev in da so potrebne dodatne preiskave.

Pri kolonoskopiji lahko zdravniki odkrijejo zgodnjo obliko raka, pogosto pa gre za polipe, iz katerih bi se lahko rak šele razvil. Če jih odstranijo pravočasno, lahko s tem nastanek bolezni tudi preprečijo.

Bolezen se lahko razvija, človek pa težav še nima

Prav v tem je ena največjih prednosti programa Svit. Test namreč išče kri, ki je s prostim očesom ni mogoče opaziti. »Program Svit pravzaprav išče nevidno kri, tisto, ki je očem neopazna,« je pojasnil sogovornik.

Tako lahko odkrije spremembe v obdobju, ko človek še nima izrazitih simptomov, in se počuti povsem zdravega.

Če bi posameznik čakal, da se pojavijo težave ali bolečine, bi bila lahko bolezen takrat že precej bolj razvita, zdravljenje pa posledično zahtevnejše. Pri zgodaj odkritih spremembah so možnosti za uspešno in manj zahtevno zdravljenje bistveno večje.

Na Hodošu izstopajo ženske, pri Gradu pa moški

Precejšnje razlike so tudi med posameznimi pomurskimi občinami.

Posebej izstopa Hodoš, kjer so se v prvem polletju v program odzvale praktično vse ženske, ki so bile povabljene. Ker gre za manjšo občino, lahko sicer že manjše spremembe števila sodelujočih precej vplivajo na končni odstotek.

Zanimiv je tudi Grad, kjer se je zgodilo nekaj precej redkega – moški so bili bolj odzivni kot ženske. Po Ramflovih besedah je takšno razmerje izjema tudi v širšem slovenskem prostoru.

Podatki tako kažejo, da se razlike med posameznimi okolji postopoma zmanjšujejo, k večji odzivnosti pa prispevajo tudi delo zdravstvenih domov, centrov za krepitev zdravja, zdravstvenih delavcev, lokalnih skupnosti in medijev.

Najtežje oblike pogosteje odkrijejo pri tistih, ki v programu ne sodelujejo

Med pomembnejšimi sporočili pogovora je tudi podatek, da se pojavnost rakov, ki jih odkriva program Svit, po njegovi uvedbi zmanjšuje.

Še bolj zgovorno pa je opozorilo, da so težje oziroma bolj napredovale oblike raka pogosteje odkrite zunaj programa Svit, torej pri ljudeh, ki se presejanja ne udeležujejo.

Zato strokovnjaki ljudi, ki prejmejo vabilo, pozivajo, naj ga ne odložijo na stran.

»Upam, da se bo ta trend nadaljeval, da se bo še več posameznikov odzvalo,« je dejal Ramfl in sodelujoče pozval, naj k udeležbi spodbudijo tudi svoje bližnje.

Sporočilo je preprosto: tudi če se pri 50., 60. ali 70. letu počutimo popolnoma zdrave, to še ne pomeni, da se v telesu ne razvijajo spremembe, ki jih sami ne moremo opaziti.

Program Svit omogoča, da jih odkrijejo takrat, ko jih je mogoče zdraviti precej lažje – v nekaterih primerih pa lahko z zgodnjo odstranitvijo sprememb razvoj raka celo preprečijo.

* Slike so simbolične