Kje Pomurci še hodijo na lokalne volitve – in kje zanimanje izginja?

Volilna udeležba na lokalnih volitvah se po pomurskih občinah močno razlikuje. Medtem ko v nekaterih občinah na volišča še vedno pride več kot 70 odstotkov volilnih upravičencev, jih drugod glasuje komaj tretjina. Primerjava lokalnih volitev v letih 2010, 2014, 2018 in 2022 pokaže, da zanimanje za lokalno politiko v Pomurju ne upada povsod enako, saj nekatere občine beležijo izrazit padec, druge ostajajo stabilne, ponekod pa je udeležba celo višja kot pred dvanajstimi leti.

Razlike so bile dobro vidne že na lokalnih volitvah leta 2018. V Murski Soboti je takrat glasovalo 54,14 odstotka volilnih upravičencev, v Lendavi 52,22 odstotka, v Gornji Radgoni 53,86 odstotka, v Moravskih Toplicah 62,90 odstotka, v Puconcih pa 58,89 odstotka. Še višjo udeležbo so beležile nekatere manjše občine, saj je na Kobilju glasovalo kar 82,93 odstotka upravičencev, na Cankovi 75,27 odstotka, v Gornjih Petrovcih pa 71,18 odstotka.

Šele pogled skozi daljše obdobje pa pokaže, kje se je odnos volivcev do lokalnih volitev najbolj spremenil. Če primerjamo volitve v letih 2010, 2014, 2018 in 2022, se pokažejo zelo različne zgodbe posameznih občin.

Največji padec beleži Dobrovnik

Najizrazitejši padec volilne udeležbe med pomurskimi občinami beleži Dobrovnik. Leta 2010 je tam glasovalo 69,29 odstotka volilnih upravičencev, štiri leta pozneje 63,74 odstotka, leta 2018 59,12 odstotka, leta 2022 pa le še 38,72 odstotka.

V dvanajstih letih je udeležba tako padla za 30,57 odstotne točke, kar je največ med vsemi pomurskimi občinami.

Velik padec beleži tudi Cankova, kjer je leta 2010 glasovalo 73,91 odstotka upravičencev, leta 2018 celo 75,27 odstotka, na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 pa samo še 45,01 odstotka. Razlika med letoma 2010 in 2022 znaša 28,90 odstotne točke.

Podobno se je zgodilo na Razkrižju, kjer je bila udeležba leta 2010 61,06-odstotna, leta 2014 67,86-odstotna, leta 2018 48,52-odstotna, leta 2022 pa le še 33,30-odstotna. Prav Razkrižje je tako na zadnjih lokalnih volitvah beležilo najnižjo volilno udeležbo med vsemi pomurskimi občinami.

Kjer je bil le en kandidat, so volivci pogosteje ostali doma

Posebej zanimiv podatek se pokaže pri občinah, kjer leta 2022 ni bilo prave županske tekme. V Beltincih, Cankovi, Črenšovcih, Dobrovniku, Križevcih, Kuzmi in Razkrižju je za župana kandidiral samo en kandidat, prav v teh občinah pa je bil padec udeležbe med zadnjima lokalnima volitvama najbolj izrazit.

Preprosto povprečje občinskih udeležb je v teh sedmih občinah leta 2018 znašalo 60,78 odstotka, leta 2022 pa samo še 41,37 odstotka, kar pomeni padec za 19,41 odstotne točke.

Povsem drugačna je bila slika v preostalih 20 pomurskih občinah, kjer so volivci lahko izbirali med več kandidati za župana. Tam se je povprečje občinskih udeležb z 62,49 odstotka leta 2018 znižalo na 60,95 odstotka leta 2022, kar pomeni padec za samo 1,54 odstotne točke.

Podatki sicer sami po sebi ne dokazujejo, da je en sam kandidat neposreden razlog za nižjo udeležbo, saj volivci na lokalnih volitvah odločajo tudi o občinskih svetnikih in drugih predstavnikih. Kljub temu je razlika med občinami z enim in več županskimi kandidati dovolj velika, da jo je težko spregledati.

V Murski Soboti padec kljub štirim kandidatom

Da število kandidatov ni edini dejavnik, kaže primer Murske Sobote. V mestni občini je bila udeležba leta 2010 55,99-odstotna, leta 2014 53,25-odstotna, leta 2018 pa 54,14-odstotna, kar pomeni, da se je več kot desetletje gibala na precej podobni ravni.

Leta 2022 je nato sledil občuten padec, saj je glasovalo le še 39,97 odstotka volilnih upravičencev. V primerjavi z letom 2018 je bila udeležba nižja za 14,17 odstotne točke, v primerjavi z letom 2010 pa za 16,02 odstotne točke.

Pri tem v Murski Soboti volivcem izbire ni manjkalo, saj so za župana kandidirali štirje kandidati, odločitev o zmagovalcu pa je padla šele v drugem krogu. Primer največje pomurske občine zato kaže, da na udeležbo vpliva še precej več kot zgolj število imen na glasovnici.

V Moravskih Toplicah skoraj brez sprememb

Povsem drugačno zgodbo pišejo Moravske Toplice, kjer je volilna udeležba že več kot desetletje zelo stabilna. Leta 2010 je glasovalo 64,96 odstotka upravičencev, leta 2014 65,11 odstotka, leta 2018 62,90 odstotka, leta 2022 pa 66,29 odstotka.

Tudi v Puconcih večjih nihanj ni bilo, saj je udeležba s 56,42 odstotka leta 2010 do leta 2022 narasla na 59,64 odstotka. Podobno dolgoročno stabilna je Lendava, kjer je leta 2010 glasovalo 45,39 odstotka volilnih upravičencev, leta 2022 pa 45,96 odstotka, kar pomeni razliko zgolj 0,57 odstotne točke.

Takšni primeri kažejo, da upad udeležbe ni splošen pojav, saj se v nekaterih občinah delež volivcev, ki pridejo na lokalne volitve, skozi več volilnih ciklov skoraj ne spreminja.

Največja rast v Veržeju

Na drugi strani so občine, kjer je zanimanje za lokalne volitve v zadnjih letih celo občutno naraslo. Najbolj izstopa Veržej, kjer je leta 2010 glasovalo 55,69 odstotka upravičencev, leta 2014 54,87 odstotka, leta 2018 62,42 odstotka, leta 2022 pa kar 72,45 odstotka.

V primerjavi z letom 2010 se je tako udeležba povečala za 16,76 odstotne točke, kar je največ med vsemi pomurskimi občinami.

Močan porast so zabeležili tudi Odranci, kjer se je udeležba z 52,34 odstotka leta 2010 zvišala na 63,89 odstotka leta 2022, medtem ko se je v Radencih v istem obdobju povzpela s 60,34 na 70,72 odstotka.

Skupno je bila leta 2022 udeležba v 10 od 27 pomurskih občin višja kot leta 2010, zato podatki ne potrjujejo teze, da bi zanimanje za lokalne volitve po vsej regiji enakomerno upadalo.

Razlika med občinami več kot 40 odstotnih točk

Kako velike so razlike znotraj Pomurja, najbolje pokažejo podatki z zadnjih lokalnih volitev. Leta 2022 je bila v 12 od 27 občin udeležba nižja od 50 odstotkov, hkrati pa je v prav tako 12 občinah glasovalo najmanj 60 odstotkov volilnih upravičencev.

Na Razkrižju je glasovalo le 33,30 odstotka upravičencev, v Dobrovniku 38,72 odstotka, v Murski Soboti pa 39,97 odstotka. Na drugi strani je Hodoš beležil 73,75-odstotno udeležbo, Veržej 72,45-odstotno, Kobilje 71,87-odstotno, Radenci 70,72-odstotno, Šalovci pa 70,19-odstotno.

Med občino z najnižjo in občino z najvišjo udeležbo je bilo tako več kot 40 odstotnih točk razlike, kar kaže, da se odnos do lokalnih volitev od občine do občine močno razlikuje.

Volivci niso izginili, razlike med občinami pa so vse večje

Primerjava štirih lokalnih volitev kaže, da v Pomurju ni mogoče govoriti o enotnem trendu. V nekaterih občinah je udeležba v dvanajstih letih občutno padla, drugod ostaja stabilna, v posameznih okoljih pa je danes celo precej višja kot leta 2010.

Posebej izstopa razlika med občinami z enim in več kandidati za župana, saj je v prvi skupini povprečje občinskih udeležb med letoma 2018 in 2022 padlo za skoraj 20 odstotnih točk, v drugi pa le za 1,54 odstotne točke. Podatki tako nakazujejo, da lahko na prihod volivcev pomembno vpliva tudi občutek, da je izid odprt in da njihov glas lahko vpliva na končni rezultat.

Pred prihodnjimi lokalnimi volitvami zato ne bo zanimivo spremljati le tega, kdo se bo podal v boj za županske položaje, ampak tudi, koliko občin bo volivcem ponudilo dejansko izbiro in ali bo to vplivalo na njihovo pripravljenost, da se na volilno nedeljo odpravijo na volišča.

* Slike so simbolične