FOTO in VIDEO: Iz težkega trenutka zrasla uspešna zgodba, bučno olje z Goričkega vse do Nove Zelandije

Na Goričkem se je iz težkega življenjskega trenutka razvila uspešna družinska zgodba. Ernest in Valerija Štesl iz Gerlincev sta staro gospodarsko poslopje preuredila v sodobno oljarno, ki danes predstavlja pomemben del njihove kmetijske dejavnosti. Njihovo bučno olje je medtem našlo kupce daleč zunaj meja Slovenije, celo na Novi Zelandiji.

Kmetija Šteslovih je bila nekoč klasična kmetija s približno šestimi hektarji zemljišč. Okoli leta 2000 so se začeli usmerjati v sadjarstvo in čebelarstvo, pozneje se je razvila tudi žganjekuha. Odločilna sprememba pa je sledila, ko je Ernest Štesl ostal brez zaposlitve.

Izguba službe prinesla novo priložnost

Namesto da bi po izgubi službe poiskal novo zaposlitev, se je družina odločila, da bo prihodnost gradila doma. Leta 2010 so s pomočjo evropskih sredstev uredili lastno oljarno, pri čemer so obnovili staro gospodarsko poslopje in ga prilagodili za novo dejavnost.

»Sredstva iz Skupne kmetijske politike so nam zelo pomagala pri investiciji in izgradnji oljarne,« je povedal Štesl.

V okviru naložbe so uredili vse potrebno za predelavo, od skladišča in prostora za stiskanje do polnilnice in prodajnega prostora. Poleg predelave lastnih pridelkov opravljajo tudi storitve za druge stranke.

»Zgodba je v celoti pokrita, od skladišča do polnilnice za olje in prodajnega prostora. V sklopu tega opravljamo tudi storitve za druge stranke. Zadeva se je lepo prijela in na trgu smo že kar prepoznavni,« pojasnjuje.

Prav predelava je bila ključna, da je lahko razmeroma majhna kmetija postala gospodarsko zanimivejša. Kot priznava Štesl, bi bilo brez dodane vrednosti, ki jo ustvarjajo z lastnimi izdelki, na takšni površini zelo težko preživeti.

Bučno olje potovalo vse do Nove Zelandije

Z odprtjem oljarne so več površin namenili pridelavi buč, poleg bučnega pa danes stiskajo tudi orehovo olje. Z večjo prepoznavnostjo njihovega olja se je povečalo tudi zanimanje za druge izdelke s kmetije.

Med ponudbo so pražena bučna semena, med, propolis, suho sadje, domača viljamovka ter različni likerji. Posebnost je zeliščni liker Goričanec.

Svoje izdelke ponujajo tudi v butični prodajalni v hotelu Termal v Termah 3000 v Moravskih Toplicah, kupcem pa jih po dogovoru tudi dostavijo.

Posebej zanimiva je pot njihovega bučnega olja. Po besedah Štesla so ga pošiljali že praktično po vsem svetu. Med najbolj oddaljenimi destinacijami je Nova Zelandija.

»Kupci se zelo radi vračajo po olje, dobro se prodaja hruškovo žganje viljamovka, med pa je stalnica, radi ga kupijo vsi, ki želijo zdravo živeti,« je povedal.

Zelišča pridelujejo za avstrijskega partnerja

Hkrati z razvojem oljarne so na kmetiji začeli tudi pridelovati zelišča. Partnerja so našli v sosednji Avstriji, kjer njihova zelišča odkupujejo, obenem pa jim svetujejo, katere vrste naj vključijo v pridelavo.

Delo z zelišči zahteva veliko časa, saj gre večinoma za ročno delo. Pri opravilih zato sodeluje praktično vsa družina.

Ernest in Valerija sta danes na kmetiji oba polno zaposlena, pomagajo pa tudi otroci s svojimi partnerji.

»Sama zelišča so vse delo z rokami in urnik je kar poln,« pravi Štesl.

Želijo si, da bi zgodbo nadaljevala mlajša generacija

Šteslovi so v minulih letih pokazali, da je mogoče tudi na manjši kmetiji z lastno predelavo in premišljenim razvojem ustvariti uspešno zgodbo. Evropska sredstva so jim omogočila pomemben začetni korak, danes pa imajo vzpostavljeno dejavnost, ki daje delo družini in njihove izdelke nosi daleč preko meja Goričkega.

Za prihodnost si želijo predvsem, da bi kmetija ostala v rokah mlajše generacije.

»Pogoji so utečeni, mladi prevzemniki pa se bodo morali odločiti, da nadaljujejo to zgodbo. Da se jo še zelo dobro nadgraditi, manevrskega prostora je dosti,« je sklenil Štesl.

Več fotografij v spodnji galeriji ...