Bo jesen suha ali deževna? Stari pregovori pravijo, da odgovor prinaša mala maša

8. september, praznik Marijinega rojstva, ki ga ljudsko izročilo pozna tudi kot malo mašo oziroma mali šmaren, je bil nekoč pomembna prelomnica v kmečkem letu.

Naši predniki so ob tem dnevu pozorno spremljali vreme, naravo in delo na poljih, saj so verjeli, da lahko prav razmere ob mali maši nakažejo, kakšna bo jesen.

Lepo vreme naj bi napovedovalo dolgo sušno obdobje

Eden najbolj znanih pregovorov pravi: »Ako je na malo mašo lepo, bo potem dva meseca suho.« Podobno sporočilo prinaša tudi pregovor, da kakršno vreme na dan male maše nastane, takšno rado ostane še dva meseca.

V nekoliko drugačni različici je obdobje krajše: »Kakršno vreme na dan male maše, tako potem 30 dni odteče.« Skupna misel pregovorov je jasna – vreme okoli 8. septembra naj bi zaznamovalo večji del zgodnje jeseni.

Po mali maši se seno vse težje suši

Mala maša je pomenila tudi pomemben mejnik pri kmečkih opravilih. Stari pregovor opozarja: »Kdor po mali maši kosi, na peči suši.« V nekaterih različicah so seno oziroma otavo sušili »na lesi«, kar nakazuje, da so bili dnevi že krajši, sonce šibkejše, jutra pa bolj vlažna.

Podobno pravi pregovor: »Do male maše na soncu, potem na peči se otava suši.« Ljudska modrost je tako opozarjala, da se s septembrom možnosti za uspešno sušenje krme na prostem hitro zmanjšujejo.

»Mala maša za suknjo vpraša«

Ob začetku septembra so naši predniki pričakovali tudi prve občutnejše znake jeseni. »Mala maša za suknjo vpraša in lastovke od nas beže,« pravi eden od pregovorov.

Pregovor povezuje hladnejše vreme s selitvijo ptic, ki je bila ljudem nekoč pomemben znak menjave letnega časa. Po toplih poletnih dneh so postajala jutra hladnejša, narava pa je vse bolj kazala, da se bliža jesen.

Čebelje paše je konec, ajda pa mora imeti črno zrnje

Mala maša je imela poseben pomen tudi za čebelarje in poljedelce. Po ljudskem izročilu velja, da je »o mali maši konec čebelne paše«, kar kaže na zaključevanje glavnega obdobja nabiranja medičine.

Tudi stanje ajde je bilo pomemben pokazatelj letnega časa. Pregovor pravi, da mora imeti ob mali maši ajda že črno zrnje, kar je pomenilo, da se je njen razvoj približeval koncu in da se bliža čas spravila pridelka.

Stara modrost, ki je nastajala z opazovanjem narave

Med pregovori najdemo tudi bolj optimističnega: »Mala maša – v vsakem grmu paša.« September je bil namreč še vedno čas, ko je bilo na travnikih in pašnikih mogoče najti dovolj hrane za živino, čeprav se je poletje že poslavljalo.

Vremenski pregovori seveda niso meteorološka napoved v današnjem pomenu besede, temveč so nastajali skozi dolgoletno opazovanje vremena, rastlin, živali in kmečkih opravil. Kljub temu ostajajo zanimiv del ljudskega izročila – zato bo tudi letos vredno pogledati skozi okno 8. septembra in preveriti, ali bo mala maša napovedala suho in stabilno jesen.