Kje v Pomurju živijo najstarejši prebivalci? Razlike med občinami so velike

Le dobra dva meseca pred lokalnimi volitvami številke razkrivajo enega od izzivov, ki bo prihodnje župane in občinske svete spremljal precej dlje kot en mandat.

Pomurje se stara, razlike med posameznimi občinami pa so velike. Po najnovejših razpoložljivih podatkih SURS, ki prikazujejo stanje 1. januarja 2026, je povprečna starost v kar 26 od 27 pomurskih občin višja od slovenskega povprečja. V treh je povprečen prebivalec star že najmanj 50 let.

Na vrhu Hodoš, sledita Šalovci in Gornji Petrovci

Najvišjo povprečno starost med pomurskimi občinami ima Hodoš, 51,6 leta. Takoj za njim so Šalovci s 50,1 leta, mejo 50 let pa so dosegli tudi Gornji Petrovci, kjer povprečna starost znaša natanko 50 let.

Sledijo Radenci z 49,3 leta, Lendava z 49,1 leta in Velika Polana z 49 leti. Med občinami z izrazito visoko povprečno starostjo je tudi Mestna občina Murska Sobota, kjer je povprečen prebivalec star 48,5 leta.

Za primerjavo: povprečna starost prebivalcev Slovenije je 1. januarja 2026 znašala 44,6 leta. Hodoš je tako slovensko povprečje presegal za kar sedem let. Na povsem drugem koncu pomurske lestvice so Odranci. Tam je povprečna starost prebivalcev 44,5 leta, kar je celo desetinko leta manj od slovenskega povprečja. Odrancem sledi Sveti Jurij ob Ščavnici s 44,7 leta, nato Beltinci in Črenšovci, oba s 45,7 leta. 

Razlika med Hodošem in Odranci tako znaša 7,1 leta.

Podatek, ki morda še bolj nazorno pokaže posebnost Pomurja, je, da je od vseh 27 občin samo v Odrancih povprečna starost nižja od slovenskega povprečja. Sveti Jurij ob Ščavnici je s 44,7 leta le nekoliko nad njim, vse preostale občine pa so od državnega povprečja oddaljene že bolj občutno.

Pred desetimi leti je bilo Pomurje že najstarejše, danes je razkorak še večji

Današnje številke niso nastale čez noč. Pomurje je po starostni strukturi izstopalo že pred desetletjem.

Leta 2016 je bila povprečna starost prebivalcev pomurske statistične regije 44,5 leta, kar je bilo največ med vsemi slovenskimi regijami. Slovensko povprečje je takrat znašalo 42,9 leta. Pomurje je bilo torej od državnega povprečja starejše za približno 1,6 leta.

Če današnje občinske podatke utežimo s številom prebivalcev posameznih občin, je povprečna starost Pomurja na začetku leta 2026 okoli 47,4 leta. V primerjavi z letom 2016 gre za povečanje za približno 2,9 leta. Slovensko povprečje se je medtem z 42,9 zvišalo na 44,6 leta oziroma za 1,7 leta.

To pomeni, da se ni povečala le povprečna starost Pomurcev. Povečal se je tudi razkorak med Pomurjem in državo.

Hodoš. Vir: Wikipedia

SURS je že pri podatkih za leto 2016 posebej opozarjal na Hodoš. Takrat je bila povprečna starost njegovih prebivalcev približno 49 let, občina pa je bila skupaj s Kostelom in Osilnico med najstarejšimi v Sloveniji. Desetletje pozneje je Hodoš pri 51,6 leta.

Tudi Murska Sobota lepo pokaže smer sprememb. V občinski celostni prometni strategiji je za leto 2016 navedena povprečna starost 45,3 leta. Danes znaša 48,5 leta, torej približno 3,2 leta več. Že takrat so pripravljavci dokumenta opozarjali, da bo staranje prebivalstva vplivalo na mobilnost ter povečalo potrebe po prilagajanju prometne infrastrukture in ponudbe starejšim. 

V nekaterih občinah je starejših že bistveno več kot otrok

Povprečna starost sicer ni edini kazalnik, ki razkriva demografsko sliko. Pomemben je tudi indeks staranja, ki pokaže, koliko prebivalcev, starih 65 let ali več, pride na 100 otrok do 14. leta.

Na ravni Slovenije je indeks staranja januarja letos znašal 158,6. V nekaterih pomurskih občinah je bistveno višji. V Radencih denimo dosega 257,8, v Veliki Polani 266,9, v Šalovcih pa presega 300. To pomeni, da je v teh okoljih starejših prebivalcev že več kot dvakrat oziroma ponekod približno trikrat toliko kot otrok. 

Pri majhnih občinah je sicer potrebna tudi previdnost. Hodoš je imel na začetku leta le 335 prebivalcev, Kobilje nekaj več kot 500, zato lahko že razmeroma majhne spremembe v številu rojstev, smrti ali selitev na povprečno starost vplivajo bolj kot v večjih občinah. Kljub temu širši trend ni omejen zgolj na najmanjše občine – visoke vrednosti imajo tudi Lendava, Murska Sobota in Radenci. 

Številke, ki jih bo pred volitvami težko prezreti

Demografija morda ne bo zapisana na vsakem predvolilnem plakatu, vendar v praksi vpliva na skoraj vsako pomembnejšo odločitev občine.

Lokalne volitve bodo letos 15. novembra, volilna opravila pa se bodo začela že 7. septembra. Prebivalci bodo izbirali župane in člane občinskih svetov, ki se bodo v naslednjem mandatu soočali tudi z vprašanjem, kako lokalne skupnosti prilagoditi prebivalstvu, ki je iz leta v leto starejše. 

To pomeni vprašanja pomoči na domu, dostopnosti zdravstvenih in socialnih storitev, javnega prevoza, stanovanj za starejše, urejenih pešpoti in dostopnosti javnih ustanov. Še posebej v razpršenih podeželskih občinah lahko postane že prihod do zdravnika, trgovine ali občinskega središča za starejšega človeka bistveno vprašanje kakovosti življenja.

Toda druga polovica iste demografske zgodbe bo za prihodnje občinske oblasti vsaj tako pomembna: kako ustvariti okolje, v katerem bodo mladi želeli ostati. Dostopna stanovanja in zazidljiva zemljišča, vrtci, delovna mesta, prometne povezave in kakovostno bivalno okolje niso le razvojna, temveč vse bolj tudi demografska politika.

Odranci na enem, Hodoš na drugem koncu lestvice

Podatki tako rišejo Pomurje velikih razlik. Medtem ko je povprečen prebivalec Odrancev star 44,5 leta, je na Hodošu star 51,6 leta. Toda bistveno pomembnejša od razlike med prvo in zadnjo občino je smer, v katero se premika celotna regija.

Pomurje je bilo najstarejša slovenska regija že leta 2016 in desetletje pozneje se njegov demografski položaj ni izboljšal. Nasprotno, razlika do slovenskega povprečja se je še povečala.

Ko se bo v prihodnjih tednih začela predvolilna tekma za vodenje 27 pomurskih občin, bo zato ob novih cestah, kanalizacijah, športnih objektih in drugih investicijah smiselno spremljati tudi nekaj manj vidno vprašanje: kakšen načrt imajo občine za okolje, v katerem bo starejših prebivalcev vse več, mladih pa bo treba znati ne le privabiti, ampak predvsem obdržati.