Pred 20 leti so začeli kot skupina zanesenjakov, letos so jih v Kanadi pričakale stoječe ovacije

Folklorna skupina Leščeček iz Veržeja letos zaznamuje 20 let delovanja. Kar se je leta 2006 začelo kot zamisel skupine mladih ljubiteljev folklore, je v dveh desetletjih preraslo v prepoznavno folklorno zgodbo, ki združuje plesalce, pevce in glasbenike ter prleško kulturno dediščino predstavlja doma in daleč prek slovenskih meja.

Leščeček deluje pod okriljem Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej, sekcija pa danes šteje več kot 40 članov iz različnih delov Pomurja. Ob folklorni skupini v njej delujeta tudi Vokalna skupina Leščeček in Glasbeni sestav Leščeček. Umetniško vodstvo folklorne skupine je leta 2022 prevzela Tjaša Rantaša.

Začelo se je z mladimi, ki so želeli nekaj ustvariti doma

Začetki segajo v leto 2006, ko se je povezalo nekaj zanesenjakov, ki so izkušnje s folkloro že nabirali v drugih slovenskih študentskih središčih. Ko so se vračali domov, se je porodila želja, da bi podobno zgodbo ustvarili tudi v domačem okolju.

»Zbralo se je nekaj zanesenjakov, ki so že plesali po drugih študentskih mestih Slovenije, v Mariboru in Ljubljani, in so prišli domov z idejo, da bi radi tudi doma ustvarili nekaj podobnega, neko mlado in zagnano skupino,« se začetkov spominja David Lukner, vodja glasbenega sestava Leščeček.

Prvi uradni nastop skupine je sledil že marca 2007 na območnem srečanju odraslih folklornih skupin JSKD Ljutomer. Takrat so člani skupaj plesali šele nekaj mesecev.

Ime skupine je tesno povezano z Veržejem. Leščeček je v tamkajšnjem izročilu varuh narcis, ki spomladi pobelijo veržejske travnike, ime pa naj bi bilo povezano z leskovo šibo, ki jo nosi v rokah.

Prleška dediščina, vendar na njihov način

V Leščečku želijo stare plese, pesmi in glasbo ohranjati žive, vendar jih občinstvu ne predstavljajo zgolj kot spomin na preteklost. Po besedah Luknerja je ena od posebnosti skupine prav način, kako tradicijo približujejo različnim generacijam.

Negujejo predvsem prleško plesno in pevsko dediščino, pri tem pa skušajo ostati prepoznavni po svojem slogu, sproščenosti in pristnosti.

»Da nasmejimo in pritegnemo mlade in starejše, da negujemo prleško plesno dediščino, pevsko dediščino. Smo neki svoji, avtentični,« pravi Lukner.

Za njihovim sproščenim nastopom pa je veliko dela. Redne vaje imajo vsak petek zvečer, pred večjimi projekti pa se čas vaj še podaljša. Nekajkrat na leto pripravijo tudi celodnevne oziroma intenzivne sobotne vaje.

Da kakovostno delo ni ostalo neopaženo, pričajo tudi številne uvrstitve na državna srečanja. Med drugim je skupina prejela zlato priznanje s pohvalo leta 2013, leta 2014 priznanje za dovršeno postavitev in izvedbo, leta 2016 pa zlato priznanje s pohvalo za najbolj prepričljivo predstavitev v celoti.

Velik letošnji zalogaj je bila Kanada

Posebno mesto v jubilejnem letu ima gostovanje v Kanadi. Leščečki so se julija podali med slovenske izseljence in njihove potomce ter obiskali Montreal, Ottawo, Toronto in Hamilton.

Projekt je bil za skupino precej več kot zgolj prihod na oder. Velik del organizacije so opravili sami – od letalskih vozovnic in prenočišč do dogovarjanja za nastope ter navezovanja stikov s Slovenci v Kanadi.

»Praktično od nakupa kart do prenočitev, do vseh nastopov, do povezave s slovenskimi Kanadčani, smo vse naredili sami,« je povedal Lukner.

Že pred potovanjem so sredstva zbirali na različne načine. Med drugim so pripravili akcijo »S palačinko v Kanado«, sledila pa sta tudi dobrodelna koncerta z naslovom S pesmijo do Kanade.

Slovenske pesmi tisoče kilometrov od doma

V Kanadi jih je pričakalo okolje, v katerem je slovenska kultura še vedno močno prisotna. Med ljudmi slovenskih korenin so slišali veliko slovenščine, na mizah pa so jih pričakali tudi kranjske klobase, zelje, krompir in potica.

Še posebej jih je presenetil odziv občinstva. Če je na slovenskih prireditvah občinstvo pogosto nekoliko bolj zadržano, je bilo čez lužo precej drugače.

»Tam smo stoječe ovacije doživeli praktično po vsakem nastopu,« pripoveduje Lukner in dodaja, da so obiskovalci peli skupaj z njimi, otroci plesali, ljudje pa so se družili in objemali. Poseben trenutek je bil, ko so zaigrali Židano marelo, melodijo pa so obiskovalci takoj prepoznali in začeli peti.

Prav takšni trenutki so pokazali, da ljudska pesem in ples za Slovence daleč od domovine nista le folklorni zanimivosti, temveč tudi vez z okoljem, iz katerega izvirajo njihove družine.

Jubilejno leto se še ni končalo

Kanadsko gostovanje pa ni konec jubilejnega leta. Vrhunec praznovanja 20-letnice Leščečka še prihaja ob koncu leta.

Letna koncerta bodo pripravili 28. novembra v Veržeju in 5. decembra v Ljutomeru. Obiskovalcem nameravajo med drugim predstaviti tudi utrinke letošnjega kanadskega gostovanja. Prikaz posnetkov dogajanja skozi sezono je namreč že ena od tradicij skupine.

Pomemben del njihovega razmišljanja je tudi prihodnost. Čeprav zanimanja mladih ne primanjkuje, se v Leščečku zavedajo, da se mora skupina vsako leto znova pomlajevati. Zato iščejo nove plesalce, pevce in glasbenike ter jim omogočajo, da se delu skupine pridružijo tudi brez predhodnih izkušenj.

Dolgoročnejši načrti segajo tudi čez slovenske meje. Po uspešni letošnji poti so v Kanadi spletli nove stike, zato se med možnostmi za prihodnja gostovanja omenjajo Vancouver in Calgary, pa tudi ameriška Cleveland in Chicago. Želja članov je, da bi večjo turnejo pripravili vsakih nekaj let, vmes pa nadaljevali gostovanja bliže domu.

Po dveh desetletjih tako Leščeček ostaja predvsem skupina, ki želi staro ohraniti živo in ga predstaviti na svoj način. Plesni koraki, ljudske pesmi in viže so osnova njihovega dela, toda zgodbo že 20 let poganjajo predvsem mladi ljudje, njihovo druženje ter želja, da se prleška dediščina prenaša naprej – od Veržeja do odrov na drugem koncu sveta.

Foto: Facebook Folklorna skupina Leščeček, Arhiv Pomurec