Socialna pomoč pred pomembno odločitvijo, kaj se obeta?

Slovenijo 11. oktobra čaka nenavadna referendumska nedelja. Volivci bodo isti dan odločali o kar štirih vprašanjih, med drugim tudi o denarni socialni pomoči. Prav pri tem vprašanju nova javnomnenjska raziskava kaže največjo razliko med podporniki in nasprotniki predlagane rešitve.

V nedeljo, 11. oktobra 2026, bo v Sloveniji hkrati izveden en zakonodajni in trije posvetovalni referendumi. Volivci bodo odločali o zakonu o parlamentarni preiskavi, pogojevanju denarne socialne pomoči z družbeno koristnim delom, volilni pravici na lokalnih volitvah ter ukinitvi obveznega RTV-prispevka.

Pred glasovanjem je Raziskovalni center Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka v raziskavi Utrip družbe preverjal razpoloženje med volivci. Raziskava je bila med 1. in 18. septembrom izvedena med 702 polnoletnima prebivalcema Slovenije.

Pri socialni pomoči največja razlika

Med vsemi štirimi referendumskimi vprašanji posebej izstopa vprašanje denarne socialne pomoči.

Volivci bodo na posvetovalnem referendumu odgovarjali na vprašanje, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela. Takšen predmet referenduma potrjujejo tudi uradne informacije Državne volilne komisije.

Po rezultatih raziskave bi 55,4 odstotka vprašanih zagotovo glasovalo ZA, dodatnih 18,2 odstotka pa verjetno ZA.

To pomeni, da se je skupno 73,6 odstotka anketiranih nagibalo k odgovoru ZA.

Na drugi strani bi jih 14,5 odstotka zagotovo glasovalo PROTI, 6,6 odstotka pa verjetno PROTI. Skupaj je to 21,1 odstotka vprašanih, medtem ko jih je bilo 5,5 odstotka še neopredeljenih.

Gre za največjo razliko med odgovoroma ZA in PROTI med štirimi vprašanji, zajetimi v raziskavi.

Odločali bodo tudi o tem, kdo lahko voli na lokalnih volitvah

Drugo posvetovalno vprašanje se nanaša na volilno pravico na lokalnih volitvah.

Volivci se bodo izrekli o predlogu, po katerem bi imeli na lokalnih volitvah volilno pravico državljani Slovenije in drugih članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav.

V raziskavi se je za takšno ureditev zagotovo izreklo 45,7 odstotka vprašanih, verjetno pa še 11,8 odstotka. Skupaj se je torej k odgovoru ZA nagibalo 57,5 odstotka anketiranih.

Proti jih je bilo 35,5 odstotka, 7,1 odstotka pa se jih še ni opredelilo.

Več kot polovica vprašanih za ukinitev obveznega RTV-prispevka

Tretji posvetovalni referendum bo povezan z obveznim plačevanjem prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija. Volivci bodo odločali, ali naj se obvezno plačevanje tega prispevka ukine.

Tudi pri tem vprašanju raziskava kaže več podpore odgovoru ZA.

Za ukinitev bi zagotovo glasovalo 44,9 odstotka vprašanih, verjetno pa še 10,4 odstotka. Skupaj se tako k ukinitvi nagiba 55,3 odstotka anketiranih.

Proti bi jih glasovalo 39,8 odstotka, 5,1 odstotka pa jih je bilo neopredeljenih.

Vir: Gov.si

Pri četrtem vprašanju precej več neopredeljenih

Poleg treh posvetovalnih referendumov bo 11. oktobra izveden tudi zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi.

Tu je slika manj izrazita.

Za uveljavitev novele zakona bi po raziskavi zagotovo glasovalo 33,7 odstotka vprašanih, verjetno pa 13,2 odstotka. Skupno se je k odgovoru ZA nagibalo 46,9 odstotka anketiranih.

Proti bi jih glasovalo 31 odstotkov, kar 22,1 odstotka vprašanih pa še ni vedelo, kako bi se odločili. Prav pri tem vprašanju je bil delež neopredeljenih največji.

Bo na volišča prišlo skoraj 80 odstotkov vprašanih?

Raziskava je preverjala tudi namero za udeležbo na referendumih.

Da se bodo glasovanja zagotovo udeležili, je odgovorilo 59,3 odstotka vprašanih, še 19 odstotkov pa jih je dejalo, da se ga bodo verjetno udeležili. Skupaj je tako 78,3 odstotka sodelujočih izrazilo verjetno ali gotovo namero za udeležbo.

Takšna napoved seveda še ne pomeni, da bo dejanska referendumska udeležba tako visoka. Raziskava prikazuje odgovore sodelujočih v času anketiranja, končna udeležba in rezultati pa bodo znani šele po glasovanju.

Pomembna je tudi razlika med referendumi. Trije so posvetovalni, kar pomeni, da njihov izid za državni zbor pravno ni zavezujoč. Referendum o spremembah zakona o parlamentarni preiskavi pa je zakonodajni referendum, pri katerem veljajo tudi pravila glede zavrnitvenega kvoruma.

Volišča bodo odprta v nedeljo, 11. oktobra 2026, ko bodo volivci lahko svojo odločitev izrazili pri vsakem od štirih referendumskih vprašanj posebej.

* Slike so simbolične