Kakšna zima nas čaka? To napoveduje Mihael

Danes, 29. septembra, goduje sv. Mihael, okoli njegovega godu pa se je v slovenskem ljudskem izročilu ohranilo veliko vremenskih pregovorov. Ti povezujejo vreme na Mihaelovo z napovedmi prihajajoče zime, snega in mraza.

Po ljudski modrosti naj bi severni veter na Mihaelovo napovedoval dolgo in sneženo zimo: »Če na Mihalevo sever vleče, veliko zimo in sneg obleče.«

Pomembno naj bi bilo tudi vreme ponoči. Če je pred Mihaelom noč jasna, naj bi imela zima veliko moč: »Če pred Mihaelom jasna noč, bo tudi zima imela veliko moč.«

Kaj napovedujejo ptice, slana in grmenje?

Ljudska opazovanja so bila povezana tudi z vedenjem ptic. Če žerjavi okoli Mihaelovega še niso odleteli, naj bi to pomenilo, da prave zime pred božičem še ne bo: »Če o Mihaelu žerjavi še ne gredo, pred božičem zime k nam ne bo.«

Tudi slana pred Mihaelom naj bi bila pomemben znak. Eden od pregovorov pravi: »Slana pred Mihaelom če pada, tolikokrat ob letu o trjakih je rada.« Grmenje na ta dan pa naj bi napovedovalo burno zimo: »Mihaela če grmi, viharjev veliko pozimi buči.«

Želod, šiške in sneg

Zanimivi so tudi pregovori, ki povezujejo naravo in prihajajočo zimo. Če je na Mihaelovo veliko želoda, naj bi bilo za božič veliko snega: »Če Mihael v želodu leži, obilno s snegom božič gnoji.« Podobno naj bi veliko šišk napovedovalo zgodnjo in sneženo zimo: »Šišk veliko Mihael da, zgodnja bo zima in veliko snega.«

Vsi ti pregovori so del slovenskega ljudskega vremenskega izročila. Nastali so na podlagi dolgoletnega opazovanja narave, živali in vremena, danes pa ostajajo predvsem zanimiv spomin na to, kako so nekoč ljudje napovedovali prihodnje vremenske razmere.

* Slike so simbolične