VIDEO: Se človek duši? Tega nikar ne naredite, če še vedno kašlja

Zadušitev s hrano ali drugim tujkom se lahko zgodi nenadoma, pravilno ukrepanje pa je lahko odločilno. V Zdravstvenem domu Murska Sobota so prikazali, kako prepoznati delno in popolno zaporo dihalne poti ter kako pomagati odraslemu človeku in dojenčku.

Če oseba še kašlja, je ne udarjamo po hrbtu

Boštjan Turza je pojasnil, da je treba najprej ugotoviti, ali gre za delno ali popolno zaporo dihalne poti.

Pri delni zapori lahko oseba govori, kašlja in diha. V takšnem primeru jo je treba predvsem spodbujati h kašljanju, saj lahko tako najlažje odstrani tujek iz dihal.

Pri tem ne izvajamo udarcev med lopaticama, dokler je oseba sposobna učinkovito kašljati.

 Pri popolni zapori oseba ne more govoriti ali dihati

Drugače je pri popolni zapori dihalne poti. Takrat oseba ne more govoriti, kašljati ali dihati. Ljudje, ki se dušijo, se pogosto primejo za vrat, kar velja tudi za mednarodno prepoznaven znak zadušitve.

Takrat je treba ukrepati. Osebo se stabilizira in izvede pet močnih udarcev med lopaticama, usmerjenih proti glavi. Po vsakem udarcu je treba preveriti, ali se je tujek odstranil.

Če udarci niso uspešni, sledi Heimlichov prijem. Pest se namesti na predel med žličko in popkom, nato pa se izvede pet sunkovitih stisov navznoter in navzgor.

Udarci in stisi se izmenjujejo

Če tujka še vedno ni mogoče odstraniti, se pet udarcev med lopaticama in pet Heimlichovih stisov izmenjuje, dokler se tujek ne odstrani oziroma dokler oseba ne izgubi zavesti.

Če oseba izgubi zavest, je treba začeti temeljne postopke oživljanja.

Pomembno je tudi, da oseba, pri kateri je bil izveden Heimlichov prijem, pozneje obišče zdravstveno ustanovo. Pri prijemu lahko namreč pride do poškodbe trebušne stene ali notranjih organov, del tujka pa lahko ostane tudi v dihalih.

Pri dojenčku Heimlichovega prijema ne izvajamo

Pri dojenčkih je postopek drugačen. Izvede se pet udarcev med lopaticama in nato pet stisov na spodnjo polovico prsnice.

Dojenčka je treba pri tem varno namestiti na podlaht. Postopek je priporočljivo izvajati sede ali kleče, saj je otrok lahko nemiren, pri neustreznem položaju pa obstaja nevarnost, da pade iz rok in se dodatno poškoduje.

Udarci in stisi se znova izmenjujejo v zaporedju pet in pet, dokler se tujek ne odstrani oziroma dokler otrok ne izgubi zavesti. Če se to zgodi, se začnejo temeljni postopki oživljanja.

Dojenčka nikoli ne držimo za noge in ne tresemo

Turza je posebej opozoril tudi na ravnanje, ki se je nekoč pojavljalo pri zadušitvah otrok – držanje dojenčka za noge oziroma stresanje.

Takšno početje se odsvetuje, saj lahko povzroči poškodbe možganov ali vratne hrbtenice. Dojenčka oziroma otroka zato nikoli ne tresemo, ampak ukrepamo po priporočenih postopkih prve pomoči.