FOTO: V Turnišču obudili stoletno tradicijo, zbralo se je kar 300 članov cehov

Občina Turnišče in cehovska združenja občine Turnišče so v soboto, 3. oktobra, pod šotorom na parkirišču tovarne Planika Turnišče pripravili dan cehov oziroma srečanje cehov občine Turnišče. Dogodka se je udeležilo okoli 300 članov in članic cehovskih združenj.

Krojaški ceh Turnišče vodijo Jožef Pal, Avgust Sobočan, Alojz Zadravec in Štefan Koroša, Kovaški ceh Turnišče Štefan Toplak in Ciril Režonja, Čevljarski ceh Turnišče pa Alojz Vukan. Čevljarski ceh Gomilica vodi Franc Mujdrica, Čevljarski ceh Nedelica Ivan Bukovec in Andrej Sarjaš, Društvo Srca Jezusovega Renkovci pa Rajko Vinčec.

Cehovska tradicija še vedno živi

Srečanje je bilo namenjeno ohranjanju cehovske dediščine, krepitvi vezi med člani ter prenašanju običajev in znanja na prihodnje generacije. Poleg članov in članic so se ga udeležili tudi cehmeštri, ki s svojim delovanjem skrbijo za ohranjanje bogatega obrtnega in kulturnega izročila občine Turnišče in posameznih krajev.

Zbrane je nagovoril župan Občine Turnišče Borut Horvat.

Cehovstvo ima v Turnišču in širši okolici dolgo in bogato tradicijo. Ceh je bil nekoč skupnost mojstrov iste obrti ter prostor povezovanja, medsebojne pomoči, prenosa znanja in skrbi za kakovost obrtniškega dela. Znanje in spretnosti so se prenašali iz roda v rod, skupaj z njimi pa tudi zgodbe, običaji in vrednote, ki so pomembno zaznamovali življenje krajev in ljudi.

Dan cehov je tako znova pokazal, da dediščina ni le del preteklosti, ampak še vedno živi med člani cehov, v društvih, pesmih, običajih in spretnostih ter predvsem v ljudeh, ki jo ohranjajo in predajajo mlajšim generacijam.

Takšna srečanja so priložnost, da se cehovska združenja še tesneje povežejo, se spomnijo svojih korenin ter poskrbijo, da bodo cehovske zgodbe in običaji ostali živi tudi v prihodnje.

Za kulturni program pevci in harmonikar

V kulturnem programu so nastopile ljudske pevke Kulturnega društva Štefan Raj Turnišče in ljudski pevci Kulturnega društva Rdeči zvonček Nedelica, dve skladbi pa je na harmoniko zaigral Taj Kavaš.

Po uradnem delu se je druženje članov in članic cehov nadaljevalo v sproščenem vzdušju ob glasbi in zakuski, za katero so poskrbeli člani in članice Prostovoljnega gasilskega društva Turnišče.

Cehovstvo vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine

Pomembno priznanje ohranjanju tradicije predstavlja tudi vpis cehovskih združenj iz Turnišča v Register nesnovne kulturne dediščine.

Občina Turnišče je leta 2024 Slovenskemu etnografskemu muzeju, koordinatorju varstva nesnovne kulturne dediščine, podala pobudo za vpis cehovskih združenj v register. Pobuda je bila sprejeta, cehovstvo pa je bilo prepoznano kot pomemben del kulturne dediščine, ki se je ohranil vse do današnjih dni.

Trenutno je kot nosilec vpisan Kovaški ceh Turnišče, predvidena pa je tudi vključitev čevljarskega in krojaškega ceha.

K pripravi pobude za vpis je pomembno prispevala tudi etnologinja Jelka Pšajd iz Pomurskega muzeja Murska Sobota.

Register nesnovne kulturne dediščine je osrednja zbirka podatkov o nesnovni dediščini v Sloveniji in se vodi pri Ministrstvu za kulturo.

Ohranjajo pomoč, običaje in cerkvene slovesnosti

V Turnišču delujejo čevljarsko, kovaško in krojaško cehovsko združenje, ki s svojimi dejavnostmi ohranjajo spomin na nekdanje cehe kot združenja obrtnikov. Med nekdanjimi nalogami cehov člani še danes ohranjajo predvsem medsebojno pomoč in sodelovanje pri cerkvenih slovesnostih.

Cehovska združenja temeljijo na obrteh, ki so bile v preteklosti značilne za Turnišče z okolico. Sodelujejo z Občino Turnišče, kraji Turnišče, Gomilica, Nedelica in Renkovci ter z Župnijo Turnišče.

Vsak ceh oziroma »cej« ima svojega vodjo – cehmeštra. To nalogo lahko opravlja najstarejši član ceha, funkcija se lahko deduje ali pa vodjo izberejo člani. Vodja ima pomočnika, imenovanega sogar, ki je med drugim zadolžen za organizacijo dejavnosti članov, iskanje svečarjev za sodelovanje pri pogrebih in mašah ter organizacijo letnih srečanj. Cehi imajo tudi blagajnika in upravni odbor.

Med člani prevladujejo starejši moški, v novejšem času pa se v cehovska združenja vključujejo tudi ženske. Večina članov prihaja iz Turnišča, nekateri pa članstvo ohranijo tudi po preselitvi iz občine oziroma župnije.

Cehovske knjige, bandere in svetilke

Vsako cehovsko združenje ima svojo knjigo, v kateri vodi sezname članov. Občina Turnišče je poskrbela za restavriranje nekaterih starejših knjig, ki jih tudi hrani.

Cehovska združenja imajo svoje bandere, na katerih so upodobljeni zavetniki cehov, Devica Marija, simboli posameznega ceha in letnice izdelave. Bandere hranijo v župnijski cerkvi, člani pa jih nosijo na procesijah, ob večjih cerkvenih praznikih ter pri mašah za žive in pokojne člane cehov.

Cehi sodelujejo tudi pri organizaciji pogrebov svojih članov in njihovih družinskih članov. Vsak ceh ima štiri svetilke oziroma lampaše, s katerimi svečarji sodelujejo pri pogrebih in mašah. Starejše svetilke, ki niso več v uporabi, hranijo v prostorih Občine Turnišče.

Vsako cehovsko združenje ima tudi svoje letno srečanje, Občina Turnišče pa od leta 2022 organizira skupno srečanje članov vseh treh združenj.

Obrtna tradicija sega več stoletij v preteklost

Turnišče je bilo že od 16. stoletja pomembno obrtno središče lendavskega gospostva, mestne pravice, pridobljene leta 1548, pa so kraju omogočile tudi razvoj obrtne dejavnosti.

Od leta 1717 so se obrtniki združevali v mlinarski in tkalski ceh, Kovaški ceh v Turnišču je začel delovati leta 1719.

Z razvojem čevljarstva so se leta 1760 v ceh povezali čevljarski mojstri iz Turnišča. Sloveli so po kakovostnih izdelkih, ki so jih prodajali na sejmih. Ceh je deloval do leta 1848.

Čevljarska tradicija se je pozneje nadaljevala s Strokovno zadrugo čevljarskih mojstrov za okraj Dolnja Lendava, ki je bila leta 1922 ustanovljena s sedežem v Turnišču. Leta 1959 je bil v Turnišču ustanovljen čevljarsko-industrijski obrat Planika, ki v zmanjšanem obsegu deluje še danes.

Krojaški ceh je začel delovati leta 1770. Po letu 1880 so cehi postopoma izgubljali svoj nekdanji stanovski pomen, vse bolj pa je v ospredje prihajala njihova družbena in povezovalna vloga.

Pravila cehov so bila nekoč zapisana v latinskem jeziku, potrjevala pa jih je takratna vladarica cesarica Marija Terezija.

Nesnovno kulturno dediščino predstavljajo prakse, predstavitve, izrazi, znanja in veščine ter z njimi povezani predmeti in kulturni prostori, ki jih skupnosti, skupine in posamezniki prenašajo iz roda v rod ter jih vedno znova poustvarjajo.

Več fotografij v spodnji galeriji ...

Tekst in foto: Jože Žerdin