Kakšna zima nas čaka? Najnovejša napoved razkriva, kaj se obeta Sloveniji

Kakšna bo zima 2026/2027? Najnovejši izračuni evropskega vremenskega modela nakazujejo, da bi lahko bila večina Evrope deležna nadpovprečno mile in precej namočene zime. Kaj to pomeni za Slovenijo in ali lahko kljub temu pričakujemo obilnejše sneženje?

Najnovejša oktobrska dolgoročna vremenska napoved, ki jo je objavil meteorološki portal Severe Weather Europe, prinaša prve jasnejše obrise prihajajoče zime. Analiza, ki temelji na podatkih Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF), kaže, da bi lahko bila zima 2026/2027 v večjem delu Evrope toplejša od dolgoletnega povprečja.

Čeprav se na svetovni ravni krepi izjemno močan vremenski pojav El Niño, ki lahko povzroči velike spremembe vremenskih vzorcev, njegov vpliv na Evropo ne bo nujno prinesel ostre zime. Nasprotno, najnovejši podatki kažejo na večjo verjetnost milega vremena, pogostejših padavin in manj snega v nižinah.

Evropo čaka toplejša in bolj namočena zima

Oktobrski izračuni nakazujejo, da bi lahko nad večjim delom evropske celine prevladovali zahodni in jugozahodni zračni tokovi, ki z Atlantika prinašajo razmeroma topel in vlažen zrak.

Temperature naj bi bile v večjem delu Evrope višje od dolgoletnega povprečja, medtem ko bi lahko bila količina padavin marsikje nadpovprečna. To velja predvsem za zahodno, osrednjo in jugovzhodno Evropo.

Takšen vremenski vzorec praviloma pomeni pogostejše prehode vremenskih motenj, vendar zaradi višjih temperatur padavine v nižjih legah pogosteje padejo v obliki dežja.

Najnovejši izračuni obenem kažejo, da se je v primerjavi s septembrsko napovedjo verjetnost milejše zime v Evropi še nekoliko povečala.

Kaj napoved pomeni za Slovenijo?

Čeprav Severe Weather Europe ne podaja podrobne lokalne napovedi za posamezne slovenske kraje, je mogoče iz širšega evropskega vremenskega vzorca razbrati nekaj pomembnih usmeritev.

Tudi v Sloveniji bi lahko bila prihajajoča zima nadpovprečno mila, predvsem v nižinah, kjer bi lahko ob pogostejšem dotoku toplejšega zraka sneženje večkrat zamenjal dež.

To bi lahko pomenilo manj priložnosti za dolgotrajnejšo snežno odejo v nižinskih predelih države, tudi na severovzhodu Slovenije.

Povsem drugačne bi lahko bile razmere v visokogorju. Napoved namreč kaže, da bi lahko najvišje predele Alp, predvsem nad približno 1800 do 2000 metri nadmorske višine, ob zadostni količini padavin doletela tudi nadpovprečna količina snega.

To pomeni, da bi se lahko razmere med nižinami in visokogorjem precej razlikovale.

Vendar gre za sklepanje na podlagi širših evropskih napovedi, ne za natančno napoved snežnih razmer v Sloveniji.

Bo največja sprememba prišla februarja?

Posebno zanimiv je pogled na posamezne zimske mesece.

Po trenutnih izračunih naj bi bil december 2026 v večjem delu Evrope razmeroma mil, podobno pa naj bi se začel tudi januar 2027.

V januarju se nakazuje postopno spreminjanje vremenskih vzorcev predvsem na severu Evrope.

Februar bi lahko prinesel nekoliko drugačne razmere. V severni Evropi bi se temperature lahko približale dolgoletnemu povprečju, medtem ko naj bi južni del celine večinoma ostal toplejši od običajnega.

Za Slovenijo to še ne pomeni napovedanega izrazitega ohlajanja. Trenutni podatki namreč še vedno nakazujejo razmeroma milo zimo v južnem delu Evrope.

Polarni vrtinec bi lahko poskrbel za presenečenje

Ena največjih neznank prihajajoče zime ostaja polarni vrtinec, obsežen sistem kroženja hladnega zraka nad polarnimi območji.

Najnovejši izračuni ECMWF kažejo na možnost njegove oslabitve proti koncu decembra in v osrednjem delu zime.

Če bi se polarni vrtinec izraziteje oslabil, bi se lahko povečala možnost prodorov zelo hladnega zraka proti jugu, tudi v posamezne dele Evrope.

To pomeni, da kljub napovedani mili zimi niso izključena obdobja izrazitejšega mraza in sneženja.

Vendar oslabitev polarnega vrtinca še ne zagotavlja, da bo hladen zrak dosegel prav Slovenijo. Veliko bo odvisno od razporeditve območij visokega in nizkega zračnega tlaka ter gibanja atlantskih vremenskih sistemov.

El Niño bi lahko dosegel izjemno moč

Pomemben dejavnik letošnje zime bo tudi vremenski pojav El Niño, povezan z izrazitim segrevanjem površinskih voda v osrednjem in vzhodnem tropskem Tihem oceanu.

Po analizi Severe Weather Europe bi lahko letošnji El Niño postal eden najmočnejših v zadnjih desetletjih, njegov vrhunec pa meteorologi pričakujejo proti koncu leta.

Tudi Svetovna meteorološka organizacija opozarja, da se bo pojav najverjetneje še okrepil in vplival na vremenske razmere v številnih delih sveta.

Toda vpliv El Niña na Evropo je precej manj neposreden kot na Severno Ameriko, zato zanesljivega sklepanja o posameznih zimskih dogodkih ni.

Ali to pomeni, da v Sloveniji ne bo prave zime?

Nikakor. Dolgoročne vremenske napovedi prikazujejo predvsem verjetne povprečne razmere v večmesečnem obdobju, ne pa natančnega vremena za posamezne dneve ali tedne.

Tudi nadpovprečno mila zima lahko prinese večdnevne ohladitve, obilno sneženje ali izrazite temperaturne preobrate.

Za zdaj najnovejši izračuni torej nakazujejo predvsem toplejšo in bolj namočeno zimo v Evropi, z manj snega v nižinah in ugodnejšimi razmerami za sneženje v visokogorju.

Ali se bo takšen scenarij uresničil tudi v Sloveniji, bodo pokazale prihodnje posodobitve vremenskih modelov.

* Slike so simbolične