Prihaja zima, kakršne si ne želimo? Vremenski modeli pokazali veliko spremembo

Najnovejše oktobrske napovedi za zimo 2026/2027 ljubiteljem snega ne prinašajo posebej spodbudnih novic. V večjem delu Evrope bi lahko zapadlo manj snega od dolgoletnega povprečja, podobni obeti pa veljajo tudi za Slovenijo.

Šest sezonskih vremenskih modelov nakazuje, da bi lahko bila prihajajoča zima v zahodni, srednji in južni Evropi manj snežena od običajne. Oktobrski izračuni so se v primerjavi s septembrskimi na številnih območjih celo poslabšali, poroča vremenski portal Severe Weather Europe.

Oktobrske napovedi prinesle občutno spremembo

Primerjava septembrskih in oktobrskih izračunov evropskega modela ECMWF je pokazala, da se je napovedana količina snega zmanjšala v vseh sedmih obravnavanih evropskih regijah.

Največja sprememba se je pokazala v južni Evropi in na Balkanu, kjer se je napoved zmanjšala za 7,4 centimetra. V srednji Evropi in Alpah je zmanjšanje znašalo 7,3 centimetra, v vzhodni Evropi in baltskih državah pa 5,6 centimetra.

Pomembno je poudariti, da navedene številke predstavljajo razliko med dvema napovedma, ne pa skupne količine snega, ki naj bi zapadel pozimi.

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Slovenija leži na območju, za katero sezonski modeli nakazujejo manj snega od dolgoletnega povprečja. Kljub temu napovedi še ne pomenijo, da bo zima brez snežnih padavin.

Dolgoročni vremenski modeli namreč ne morejo zanesljivo napovedati, koliko snega bo zapadlo v posameznih slovenskih krajih. Tudi ob podpovprečno sneženi zimi lahko pride do obilnejšega sneženja in izrazitejših ohladitev.

Na snežne razmere bodo pomembno vplivale tudi temperature. Če bodo previsoke, lahko padavine tudi sredi zime v nižinah namesto snega prinesejo dež.

V Alpah velike razlike med napovedmi

Posebno negotove ostajajo napovedi za alpski svet. Nekateri vremenski modeli nakazujejo več kot 30 centimetrov snega nad dolgoletnim povprečjem, drugi pa predvidevajo primanjkljaj od 30 do 60 centimetrov.

Takšne razlike kažejo, da je za zanesljivejšo oceno snežnih razmer na slovenskih smučiščih še prezgodaj.

December bi lahko prinesel manj snega

Sezonski modeli nakazujejo počasnejši začetek snežne sezone v decembru, izrazitejši signali za sneženje pa se na ravni severne poloble pojavljajo v drugi polovici zime.

V Evropi se več možnosti za nadpovprečno sneženje februarja nakazuje predvsem na vzhodu, severovzhodu in severu celine. Za večji del srednje in južne Evrope trenutno ni izrazitejših signalov za nadpovprečno snežene zimske mesece.

Na zimo bi lahko vplivala El Niño in polarni vrtinec

Pomemben dejavnik prihajajoče zime bi lahko bil pojav El Niño, ki vpliva na vremenske vzorce na severni polobli. Njegov vpliv na snežne razmere v Evropi je sicer manj neposreden kot v Severni Ameriki.

Na razvoj zime bi lahko vplivale tudi spremembe polarnega vrtinca. Morebitna izrazitejša motnja bi lahko povečala možnosti za prodore hladnega zraka proti jugu in s tem za sneženje tudi na območjih, kjer modeli trenutno napovedujejo manj snega.

Nas lahko zima kljub vsemu preseneti?

Trenutni izračuni torej nakazujejo, da bi lahko bila zima 2026/2027 v večjem delu Evrope manj snežena od običajne. Toda to še ne pomeni, da bo tudi mila ali brez izrazitejšega mraza.

Za Slovenijo ostaja negotovost precejšnja, predvsem v alpskem svetu. Natančnejšo sliko bodo prinesle prihodnje posodobitve vremenskih modelov, saj lahko posamezne vremenske motnje tudi v sicer manj sneženi zimi prinesejo obilnejše sneženje.

Foto: Arhiv Pomurec