VIDEO: Občina Grad izgublja prebivalce, trgovine ni, kandidati pa obljubljajo spremembe

Kdo bo po 12 letih nasledil Cvetko Ficko? Na televiziji IDEA so se soočili trije neodvisni kandidati za župana oziroma županjo občine Grad – Mihaela Žökš, Silvo Šarkanj in Štefan Žlebič. Spregovorili so o cestah, odseljevanju mladih, pomanjkanju trgovine, turizmu in prihodnjih investicijah.

Na lokalnih volitvah 15. novembra 2026 bodo občani Grada izbirali novo vodstvo. Kandidati so na soočenju predstavili svoje rešitve za največje izzive občine, ki se med drugim sooča z upadanjem števila prebivalcev in pomanjkanjem osnovnih storitev.

Slabe ceste in odseljevanje mladih

Med najbolj perečimi težavami občine ostaja prometna infrastruktura. Po podatkih ankete, predstavljenih v soočenju, je 78 odstotkov sodelujočih negativno ocenilo pločnike in površine za pešce, 69 odstotkov pa varnost šolskih poti.

Silvo Šarkanj je opozoril predvsem na nevarne odseke v Motovilcih, Dolnjih Slavečih in središču Grada. Mihaela Žökš zagovarja sistematično obnovo cest v vseh sedmih naseljih, Štefan Žlebič pa bi prednostne naloge določil v sodelovanju s predstavniki posameznih vasi.

Velik izziv predstavlja tudi upadanje števila prebivalcev. Občina je od leta 2009 izgubila približno 306 prebivalcev oziroma 13,5 odstotka.

»Mi vsako leto izgubimo dobrega pol avtobusa ljudi,« je razmere slikovito opisal Šarkanj.

Vsi trije kandidati rešitev vidijo v zagotavljanju gradbenih parcel in stanovanj za mlade družine. Žlebič bi mladim ponudil zemljišča po simboličnih cenah, Žökš bi spodbujala obnovo praznih hiš in sodelovanje s stanovanjskim skladom, Šarkanj pa opozarja predvsem na težave s prostorskim načrtovanjem.

Občina brez trgovine, kaj obljubljajo kandidati?

Pomembna tema soočenja je bila tudi odsotnost trgovine z osnovnimi živili, kar še posebej občutijo starejši prebivalci.

Šarkanj je povedal, da je že navezal stike s potencialnimi ponudniki, Žökš pa bi preverila možnosti za prihod investitorja oziroma vzpostavitev zadružne trgovine.

Žlebič je poudaril, da mora občina trgovino ponovno dobiti.

»Ampak vztrajam pri tem, da občina Grad trgovino mora imeti in to bom začel prvi dan delati na tem,« je poudaril.

Kot začasno rešitev za starejše sta Šarkanj in Žlebič izpostavila uvedbo brezplačnih prevozov Prostofer.

Novi vrtec in turistični potencial

Kandidati so spregovorili tudi o prizidku vrtca pri Osnovni šoli Grad, za katerega je občina pridobila več kot 1,3 milijona evrov državnega sofinanciranja.

Žökš je pojasnila, da bo novi štirioddelčni vrtec omogočal vključitev 62 otrok, trenutno pa jih imajo približno 50. Šarkanj je ob tem opozoril, da je treba poleg investicije poskrbeti tudi za prihodnost mladih družin.

»Mi bomo imeli na koncu koncev vrtec, in če se nam bodo mladi odseljevali, bo ta vrtec na koncu postal prazen,« je opozoril.

Pri turizmu so kandidati izpostavili, da grad Grad in Vulkanija privabljata številne obiskovalce, vendar lokalno gospodarstvo od tega nima dovolj koristi. Rešitve vidijo v dodatnih prenočitvenih zmogljivostih, povezovanju gostincev in spodbujanju lokalnih ponudnikov.

Dotaknili so se tudi socialnih stisk

Med soočenjem so odprli vprašanje Matilde Kerec in njenega sina, ki naj bi že 13 let živela v neustreznih bivalnih razmerah.

Šarkanj je napovedal, da bi družino obiskal takoj po nastopu mandata, Žökš je pojasnila, da je občina v preteklosti že pomagala in da si še naprej prizadeva za rešitev, Žlebič pa je kot možnost začasne namestitve omenil prostore nekdanje šole pri Gradu.

Kandidati so spregovorili tudi o pridobivanju evropskih sredstev. Šarkanj in Žlebič sta bila kritična do dosedanjega izkoriščanja razpisov, Žökš pa je poudarila, da je občina pripravljena na nove razvojne projekte.

Katere projekte bi izvedli najprej?

Ob koncu soočenja so kandidati predstavili svoje prednostne naloge.

Silvo Šarkanj bi najprej dokončal že začete investicije, predvsem vrtec in urejanje športnega parka. Poudaril je, da je treba pred novimi projekti pripraviti ustrezno dokumentacijo in zagotoviti zemljišča.

Mihaela Žökš bi prednost namenila večgeneracijskemu športnemu centru, obnovi kulturne dvorane, cestam in zagotavljanju gradbenih parcel.

»Ne slonim na praznih obljubah,« je poudarila ob predstavitvi načrtovanih projektov.

Štefan Žlebič pa bi se najprej lotil zagotavljanja osnovnih storitev, predvsem trgovine, bencinskega servisa in delujočega bankomata. Med dolgoročnimi cilji je omenil tudi gradnjo doma za starejše, kanalizacije in pločnikov.

Vsi trije kandidati se strinjajo, da občina potrebuje razvojni zagon, razlikujejo pa se predvsem v tem, katerim projektom bi dali prednost. Kdo je s svojimi odgovori najbolj prepričal, bodo občani odločili na novembrskih lokalnih volitvah.