Bo letos zima polna snega? Naši predniki so odgovor iskali že prvega novembra

November je mesec, ko se narava počasi pripravlja na zimo, dnevi postajajo krajši, temperature pa vse nižje. Naši predniki so v tem času pozorno spremljali vreme in iz njega poskušali razbrati, kakšna zima jih čaka. Še posebej pomembna sta bila praznik vseh svetih in martinovo, s katerima so povezani številni ljudski vremenski pregovori.

Prvi november, ko obeležujemo dan spomina na mrtve, je imel v ljudskem izročilu tudi poseben pomen za napovedovanje vremena. Naši predniki so verjeli, da lahko že vreme na ta dan razkrije, kakšni bodo prihodnji meseci.

Lepo vreme za vse svete naj bi napovedovalo obilno letino

Eden izmed starih pregovorov pravi: »Ako je na dan vseh svetnikov lepo vreme, bo drugo leto čuda žira.«

Pregovor povezuje lepo vreme ob začetku novembra z obilnim pridelkom žira v naslednjem letu. Žir je bil nekoč pomemben predvsem kot hrana za gozdne živali in domače prašiče, zato je njegova letina zanimala tudi kmečko prebivalstvo.

Precej bolj zlovešče zveni drugi pregovor: »Deževni vsi sveti – pozimi hudi zameti.«

Po starem ljudskem verovanju naj bi dež na prvi november napovedoval snežno in ostro zimo. Ljudje so tako v jesenskem deževju iskali znamenja obilnejšega sneženja v zimskih mesecih.

Kakšna je povezava med vsemi svetimi in martinovim?

V ljudskem izročilu ima posebno mesto tudi primerjava vremena na prvi in 11. november, ko goduje sveti Martin.

O tem govori pregovor: »Do vseh svetih grdo vreme, po vseh svetih pa lepo.«

Ta nakazuje pričakovanje, da se lahko po obdobju slabšega jesenskega vremena ob začetku novembra pojavijo prijetnejši in bolj sončni dnevi.

Še zanimivejša sta pregovora, ki neposredno povezujeta oba novembrska praznika.

»Mraz o vseh svetih pomeni, da Martinov dan bo lep.«

In še: »Vseh svetnikov mraz – o Martinju topel čas.«

Oba pregovora napovedujeta, da naj bi hladno vreme ob vseh svetih prineslo toplejše obdobje okoli martinovega. Če bi se torej prvega novembra temperature spustile zelo nizko, bi po ljudskem izročilu lahko okoli 11. novembra pričakovali prijetnejše vreme.

Vsi sveti lahko prinesejo tudi nekaj lepih dni

Naši predniki so poznali še eno zanimivo vremensko napoved:

»Vsi svetniki radi prineso – kake dni vreme še lepo.«

Pregovor izraža pričakovanje, da lahko začetek novembra kljub jesenskemu hladu prinese še nekaj lepih dni. Takšna obdobja danes pogosto povezujemo s poznim jesenskim sončnim vremenom.

Ali ljudski pregovori res napovedujejo vreme?

Ljudski vremenski pregovori so nastajali čez stoletja opazovanja narave, menjavanja letnih časov in ponavljajočih se vremenskih pojavov.

Čeprav so nekateri povezani z značilnimi sezonskimi spremembami, nimajo zanesljive znanstvene napovedne vrednosti. Vreme na posamezen novembrski dan namreč ne more zanesljivo razkriti, koliko snega bo zapadlo pozimi ali kakšne bodo temperature čez več tednov.

Kljub temu pregovori ostajajo dragocen del slovenske ljudske dediščine. Spominjajo na čas, ko ljudje niso imeli sodobnih vremenskih napovedi in so se pri načrtovanju kmečkih opravil pogosto zanašali na izkušnje prejšnjih generacij.

Ali bodo letos deževni vsi sveti res napovedali snežne zamete ali pa bo martinovo prineslo prijetnejše vreme, bomo lahko preverili že v prihodnjih tednih.

* Slike so simbolične