https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje

POLITIKA

VIDEO: Koca, Henzel ali Gregorec? Trije kandidati o prihodnosti Moravskih Toplic

30.10.2026 ob 18:30  

Občina Moravske Toplice bo po 16 letih dobila novega župana. Alojz Glavač se po štirih mandatih poslavlja, za njegovega naslednika pa se potegujejo trije kandidati – Sašo Koca, Tadej Henzel in Tomaž Gregorec. Na soočenju televizije IDEA so spregovorili o občinskem proračunu, obnovi vodovodov, razmerah v vrtcih, turizmu, stanovanjih za mlade in velikih razvojnih projektih.

Na lokalnih volitvah 15. novembra 2026 bodo občani Moravskih Toplic izbirali novo občinsko vodstvo. Dosedanji župan Alojz Glavač po štirih mandatih ne kandidira več, zato bo občina prvič po letu 2010 dobila novega župana.

Za županski položaj se potegujejo Sašo Koca, sedanji podžupan s podporo SDS, SD, NSi in Zelenih Slovenije, Tadej Henzel, kandidat Gibanja Svoboda, ter Tomaž Gregorec, ki nastopa kot neodvisni kandidat.

Kandidati so predstavili svoje načrte za prihodnji mandat in odgovarjali na vprašanja o razvoju vseh 28 naselij, občinskih financah, infrastrukturi, demografskih spremembah in prihodnjih investicijah.

Kontinuiteta sedanjega vodstva ali nova smer?

V uvodnem delu soočenja so kandidati pojasnili, zakaj želijo prevzeti vodenje občine in kaj bi spremenili.

Sašo Koca, ki je bil predsednik krajevne skupnosti, občinski svetnik in zadnja dva mandata podžupan, je poudaril, da občina potrebuje nadaljevanje že zastavljenih projektov in nov razvojni zagon. Med prednostnimi nalogami je izpostavil investicije v Martjancih, zdravstveno infrastrukturo in pridobivanje evropskih sredstev.

Tadej Henzel, ki je za župana kandidiral že leta 2022, želi pripraviti celovit pregled potreb vseh naselij. Po njegovem mnenju občina potrebuje jasnejše načrtovanje investicij, določene roke in zagotovljene vire financiranja.

Tomaž Gregorec je poudaril pomen povezovanja občanov in preseganja političnih delitev. Kot neodvisni kandidat želi pri odločanju več sodelovanja med občinskim svetom, krajevnimi skupnostmi in občani.

Proračun vreden več kot 20 milijonov evrov, kandidati o zadolževanju

Pomemben del soočenja je bil namenjen občinskim financam. Po podatkih, predstavljenih v oddaji, občina za leto 2026 načrtuje 19,1 milijona evrov prihodkov, 20,9 milijona evrov odhodkov in 1,6 milijona evrov zadolževanja.

Gregorec je opozoril, da so bili občinski proračuni v preteklosti po njegovem mnenju preveč optimistično zastavljeni. Zavzema se za realnejše finančno načrtovanje in jasnejše določanje prednostnih investicij.

Koca je pojasnil, da mora občina projekte pravočasno vključiti v proračun, če želi kandidirati na državnih in evropskih razpisih. Po njegovih besedah so zato načrti pogosto ambicioznejši od dejanske izvedbe, saj je treba biti pripravljen na različne možnosti sofinanciranja.

Henzel meni, da zadolževanje samo po sebi ni težava, vendar mora biti namenjeno nujnim in finančno upravičenim projektom. Več pozornosti bi namenil pridobivanju drugih virov financiranja.

Obnova vodovodov bi lahko zahtevala okoli 20 milijonov evrov

Med pomembnejšimi infrastrukturnimi vprašanji je bila obnova dotrajanega vodovodnega omrežja. Občina ima več kot 230 kilometrov občinskih cest, v posameznih naseljih pa se sooča s staranjem komunalne infrastrukture.

Koca je povedal, da bi potrebne investicije v vodovodno infrastrukturo v prihodnjih petih ali šestih letih lahko dosegle približno 20 milijonov evrov. Občina takšne naložbe ne more financirati sama, zato bo treba pridobiti dodatna sredstva. Med prednostnimi nalogami je izpostavil obnovo približno 60 let starega vodovoda v Tešanovcih.

Henzel bi pripravil večletni načrt investicij po posameznih naseljih, ki bi bil javno dostopen. Občani bi tako lahko spremljali predvidene projekte, njihove vrednosti in roke izvedbe.

Gregorec je poudaril potrebo po postopni obnovi najstarejših vodovodov. Na območjih z razpršeno poselitvijo podpira tudi nadaljnje sofinanciranje malih čistilnih naprav in možnost povečanja občinskih subvencij.

Starejši potrebujejo boljšo dostopnost prevozov

Občina Moravske Toplice se sooča tudi s staranjem prebivalstva. Po podatkih, predstavljenih na soočenju, je povprečna starost občanov nekaj več kot 47 let.

Vsi trije kandidati so izrazili podporo izboljšanju prevozov za starejše, predvsem za obisk zdravnika, trgovine in opravljanje drugih nujnih opravkov.

Gregorec podpira uvedbo sistema Prostofer oziroma podobnih prostovoljskih prevozov, ki bi pomagali prebivalcem bolj oddaljenih naselij. Henzel bi takšno storitev uvedel čim prej, več pozornosti pa namenil tudi pomoči in oskrbi starejših na domu.

Koca je pojasnil, da so o uvedbi Prostoferja že razmišljali, vendar so se pojavile logistične težave zaradi velikosti in razpršenosti občine. Napovedal je ponoven razmislek in pogovore z društvom upokojencev.

Vrtci in šole pod drobnogledom, odmevala problematika Fokovcev

Razprava se je dotaknila tudi razmer v vrtcih, imenovanja vodstev javnih zavodov in prostorskih težav v enoti vrtca v Fokovcih.

Koca je pojasnil, da je za imenovanje ravnateljice pristojen svet zavoda, občina pa se po njegovih besedah v odločitev ni vpletala. Glede Fokovcev je povedal, da poteka urejanje dodatne igralnice in kuhinje, pri čemer naj bi vrednost del po zaključku presegla 50.000 evrov.

Gregorec je opozoril, da se je na prostorsko stisko opozarjalo že dlje časa. Pozdravil je izvedbo obnove, vendar meni, da bi morali potrebe prepoznati in ukrepati prej. Zavzema se za ohranjanje vrtcev in šol v manjših naseljih, dokler to omogočajo razmere.

Henzel je bil kritičen do nekaterih stroškov delovanja vrtca. Meni, da bi bilo mogoče z racionalizacijo posameznih stroškov zmanjšati finančno breme staršev.

Koca je ob tem opozoril, da po njegovih navedbah stroški dela predstavljajo približno 83 odstotkov ekonomske cene vrtca. Poudaril je, da ne želi zmanjševati standarda in mreže vrtčevskih enot.

Turizem prinaša prihodke, koliko imajo od njega domačini?

Moravske Toplice so eno najpomembnejših turističnih središč v Pomurju. Leta 2024 so po podatkih, predstavljenih v oddaji, zabeležile več kot pol milijona turističnih nočitev.

Henzel je opozoril, da bi morali večji del prihodkov iz turistične takse nameniti urejanju infrastrukture, predvsem cest, ki jih uporabljajo tako domačini kot obiskovalci. Po njegovih navedbah je občina v preteklem letu iz tega naslova prejela približno 800.000 evrov.

Koca je poudaril, da turizem ni več vezan samo na terme, saj se nastanitvene zmogljivosti širijo tudi v druga naselja. Opozoril je, da razvoj turizma občini prinaša tudi stroške vzdrževanja cest in javnih površin. Zavzema se za razvoj novih turističnih vsebin, vendar meni, da mora turistične produkte prvenstveno razvijati zasebni sektor.

Gregorec predlaga povezovanje turističnih ponudnikov z lokalnimi kmetijami, vinotoči, gostinci in drugimi ponudniki prek skupne kartice ugodnosti oziroma doživetij. Ocenil je, da bi bila začetna vrednost projekta približno 10.000 do 20.000 evrov.

Rimska čarda, ureditev središča in večnamenska dvorana

Med večjimi razvojnimi vprašanji so bili ureditev središča Moravskih Toplic, večnamenski prireditveni center in razvoj območja Rimske čarde.

Koca podpira izgradnjo večnamenskega prireditvenega centra pri starem lovskem domu, za katerega je po njegovih navedbah že pridobljena dokumentacija z gradbenim dovoljenjem. Poudaril je, da projekt potrebuje državna oziroma evropska sredstva, saj ga občina ne more financirati sama.

Gregorec je opozoril, da se projekt Rimske čarde razvija prepočasi. Kot član nadzornega sveta družbe je izpostavil, da so bila zemljišča v veliki meri že zaokrožena, vendar resnega investitorja še vedno ni. Zavzema se za dejavnejše iskanje vlagateljev in predstavitev projekta tudi na mednarodnih trgih.

Henzel vidi ureditev središča Moravskih Toplic kot nujno naložbo za turistični kraj. Opozoril je na zapleteno lastništvo zemljišč in poudaril, da bi moral novi trg poleg turistov koristiti tudi domačinom ter lokalnim ponudnikom.

Koca je odgovoril, da je občina za ureditev središča že sprejela občinski podrobni prostorski načrt, pred tem pa je bilo treba urediti tudi protipoplavno zaščito. Po njegovih besedah je bilo opravljenega veliko pripravljalnega dela.

Stanovanja za mlade, javna gradnja ali zasebni investitorji?

Kandidati so razpravljali tudi o tem, kako mladim družinam zagotoviti dostopnejša stanovanja in zemljišča za gradnjo.

Gregorec bi preveril možnosti gradnje javnih najemnih stanovanj v sodelovanju z javnim stanovanjskim skladom in zasebnimi partnerji. Ocenil je, da bi bilo mogoče v enem mandatu zagotoviti približno 20 stanovanj, odvisno od razpoložljivih zemljišč in financiranja. Podpira tudi možnost ugodnejše prodaje občinskih zemljišč mladim družinam.

Henzel je med možnimi ukrepi omenil pomoč pri obnovi starejših hiš, subvencioniranje posameznih stroškov financiranja in sodelovanje s stanovanjskimi skladi. Opozoril je, da so stanovanja v Moravskih Toplicah za številne mlade predraga.

Koca daje prednost ustvarjanju pogojev za zasebne investicije. Izpostavil je že izvedeno komunalno opremljanje zemljišč ter občinsko subvencioniranje komunalnega prispevka v višini 50 odstotkov oziroma do 2.000 evrov. Do obsežnejše gradnje javnih stanovanj je zadržan, saj meni, da bi lahko dodatno spodbujala selitve iz manjših naselij v občinsko središče.

Bodo občani sami odločali o delu občinskega denarja?

Ob koncu soočenja so kandidati odgovarjali na vprašanje uvedbe participativnega proračuna, pri katerem občani neposredno predlagajo in izbirajo projekte, ki jih občina financira.

Gregorec je napovedal, da bi bil to eden njegovih prvih ukrepov. Po njegovem mnenju bi takšno odločanje omogočilo pravičnejšo razporeditev dela investicij med kraji.

Henzel je uvedbo prav tako podprl in poudaril pomen vključevanja prebivalcev oddaljenejših naselij, predvsem goričkega dela občine.

Koca je pojasnil, da občina že zagotavlja sredstva 27 krajevnim skupnostim, ki jih razporejajo njihova izvoljena vodstva. Po njegovih besedah občina za ta namen letno namenja približno 240.000 evrov. Uvedbi participativnega proračuna ni povsem nasprotoval, vendar daje prednost obstoječemu sistemu financiranja krajevnih skupnosti.

Kaj bi kandidati naredili najprej?

V zaključnem delu so kandidati predstavili svoje prve korake v primeru izvolitve.

Sašo Koca bi nadaljeval že začete investicije, med katerimi je izpostavil podjetniški inkubator v Noršincih, kjer so se po njegovih besedah gradbena dela že začela.

Tadej Henzel bi najprej pregledal stanje občinskega proračuna, prevzete obveznosti in sklenjene pogodbe ter na tej podlagi določil nadaljnje investicijske korake.

Tomaž Gregorec pa bi ob pripravi novih proračunov najprej uvedel participativni proračun in omogočil neposrednejše sodelovanje prebivalcev pri določanju investicij po naseljih.

Vsi trije so napovedali, da bi župansko funkcijo opravljali poklicno, pri oblikovanju svojih ekip pa izpostavili strokovnost in sodelovanje.

Odločitev bo v rokah volivcev

Soočenje je razkrilo različne poglede na prihodnji razvoj občine. Medtem ko Koca poudarja nadaljevanje pripravljenih projektov in izkušnje sedanjega vodstva, Henzel izpostavlja preglednejše načrtovanje ter določanje investicijskih prioritet, Gregorec pa več vključevanja občanov in spremembe pri odločanju o občinskem denarju.

Kdo bo po 16 letih nasledil Alojza Glavača, bodo občani odločali 15. novembra 2026. Če nihče od kandidatov v prvem krogu ne bo prejel potrebne večine glasov, bo drugi krog 29. novembra 2026.

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.