Martinovo se približuje: zakaj pravimo, da se mošt spremeni v vino?

Martinovo, ki ga praznujemo 11. novembra, je eden najbolj priljubljenih jesenskih praznikov v Sloveniji. Zaznamujejo ga bogato obložene mize, pečena gos ali raca, mlinci, rdeče zelje in seveda vino. Toda martinovanje ni zgolj praznik dobre hrane in druženja. V ozadju se skriva zanimiva tradicija, povezana s svetim Martinom, zaključkom vinogradniškega leta in starim običajem krsta mošta. Prav na martinovo namreč pravimo, da se mošt spremeni v vino. Toda kaj se v resnici skriva za tem običajem?

Martinovo je povezano s svetim Martinom iz Toursa, krščanskim škofom, ki je živel v četrtem stoletju. Po legendi je bil Martin sprva rimski vojak, ki je ob srečanju z beračem svoj plašč razdelil na dva dela in polovico podaril človeku, ki je trpel zaradi mraza. Zaradi svoje dobrodelnosti, skromnosti in pomoči ljudem je postal eden najbolj znanih krščanskih svetnikov. Njegov god praznujemo 11. novembra, datum pa je skozi stoletja postal pomemben tudi v ljudskem izročilu in kmečkem koledarju.

V preteklosti je bil ta čas povezan z zaključkom jesenskih kmečkih opravil, spravilom pridelkov in pripravo na zimo. Martinovo je ponekod pomenilo tudi čas obračunov, izplačil in menjav služb, saj se je okoli tega datuma pogosto zaključilo gospodarsko leto. Sčasoma se je praznik močno povezal z vinogradništvom, saj je november obdobje, ko se mošt že razvija v vino.

Kaj pomeni krst mošta?

Osrednji del martinovanja je tradicionalni krst mošta. Gre za simboličen in pogosto šaljiv obred, s katerim mošt po ljudskem izročilu postane vino. Obred običajno vodi oseba, preoblečena v škofa svetega Martina, ki jo imenujejo tudi vinski škof. Ta ob izbranih besedah, šalah in blagoslovu opravi krst, zbrani pa nazdravijo novemu vinu. Mošt je v ljudskem izročilu pred krstom veljal za nepopolno oziroma še nečisto pijačo, po obredu pa dobi svoje pravo ime in mesto na praznični mizi.

Seveda se mošt v resnici ne spremeni v vino zaradi blagoslova ali obreda. Za to poskrbi naravni proces alkoholnega vrenja oziroma fermentacije, pri katerem kvasovke sladkor iz grozdnega soka pretvarjajo v alkohol in ogljikov dioksid. Proces se začne že po trgatvi, njegovo trajanje pa je odvisno od številnih dejavnikov, med drugim od temperature, količine sladkorja in aktivnosti kvasovk. Martinovo je tako predvsem simbolična časovna prelomnica, ko vinogradniki predstavijo in poskusijo mlado vino ter se zahvalijo za opravljeno delo.

Zakaj na martinovo jemo gos?

Poleg vina je ena najbolj prepoznavnih martinovih jedi pečena gos, ki jo tradicionalno postrežejo z rdečim zeljem in mlinci. Tudi ta običaj je povezan z legendo o svetem Martinu. Ko so ga želeli imenovati za škofa v Toursu, naj bi se temu nazivu želel izogniti, zato se je skril med gosi. Te pa so ga s svojim glasnim gaganjem izdale in razkrile njegovo skrivališče. Po ljudskem izročilu je prav zato gos postala značilna jed martinove pojedine. Poleg nje so se na prazničnih mizah znašle tudi druge jedi, ki so simbolizirale obilje in zahvalo za dobro letino.

Kako martinovo praznujejo po Sloveniji?

Martinovanje se je skozi čas razvilo v pomemben del slovenske vinogradniške in kulinarične tradicije, običaji pa se razlikujejo od pokrajine do pokrajine. V vinorodnih krajih so praznovanja pogosto povezana z obiski vinskih kleti, pokušino mladega vina, glasbo, druženjem in tradicionalnim krstom mošta. Na Štajerskem in v Prekmurju so martinovanja posebej priljubljena, saj imata obe pokrajini dolgo vinogradniško tradicijo. V številnih krajih organizirajo javne prireditve, na katerih obiskovalci spoznavajo lokalna vina, kulinariko in običaje.

V Prekmurju je martinovanje tesno povezano z druženjem v zidanicah, vinskih kleteh in domačih gostilnah. Pomemben del praznovanja je pokušina mladega vina, ob kateri ne manjka domače hrane in glasbe. Podobno je tudi v drugih slovenskih vinorodnih pokrajinah, kjer se ohranjajo različne oblike krsta mošta in blagoslova vina. Martinovanje je tako priložnost, da vinogradniki predstavijo rezultate celoletnega dela, obiskovalci pa spoznajo bogato vinsko dediščino posameznih krajev.

Praznik, ki združuje tradicijo in druženje

Čeprav se je način praznovanja skozi desetletja precej spremenil in so martinovanja danes pogosto tudi večje javne prireditve, njihov osnovni pomen ostaja povezan z zahvalo za letino in spoštovanjem vinogradniške tradicije. Martinovo ni zgolj priložnost za pokušino novega vina, temveč tudi opomnik na delo, trud in znanje, ki so potrebni, da grozdje iz vinogradov postane vino na naših mizah.